Prodaja preko družbenih omrežij: kdaj morate prijaviti dejavnost? - savinjska.info

Prodaja preko družbenih omrežij: kdaj morate prijaviti dejavnost?

Prodaja preko družbenih omrežij ni le odličen vir zaslužka, temveč tudi cenovno ugoden način za promoviranje blagovne znamke. Vse več posameznikov in tistih, ki razmišljajo, da bi začeli svojo podjetniško pot, oglašuje in prodaja storitve preko spletnih platform. Ali je v tem primeru registracija dejavnosti obvezna ali ne?

Prodaja na spletu vse bolj priljubljena tudi v Sloveniji

Da prodaja na spletu cveti, je le še en dokaz, da smo kupci korenito spremenili svoje nakupovalne navade. V luči svetovne zdravstvene krize in ukrepov za zajezitev epidemije je nakupovanje iz udobja doma postalo naša nova stvarnost. Kot zanimivost si lahko preberete tudi, kateri nakupi so bili v letu 2020 najpogostejši.

Da je spletna prodaja izjemno aktualna v Sloveniji, kaže med drugim tudi raziskava Statističnega Urada Republike Slovenije iz leta 2020, v kateri so ugotovili naslednje:

  • v zadnjih 3 mesecih je prek spleta nakupovalo 52 % 16–74-letnikov,
  • 50 % jih je v tem obdobju naročilo ali kupilo prek spleta fizično blago,
  • 51 % e-kupcev je opravilo en ali dva spletna nakupa,
  • vrednost posameznega e-nakupa je bila največkrat (v 29 %) od 100 do 299 evrov.

Prodaja na družbenih omrežjih kot vir zaslužka

V naši novi realnosti je torej postalo jasno, kako pomembno je svojo prodajo preseliti na splet. Mnogi posamezniki, ki razmišljajo o tem, da bi začeli svojo podjetniško pot, so tako simpatije kupcev najprej pridobili s prodajo storitev in blaga na družbenih omrežjih.

Spletni omrežji Facebook in Instagram na primer ponujata storitev, ki je namenjena manjšim trgovcem, in sicer Facebook in Instagram shops. S to storitvijo je mogoče brezplačno ustvariti spletno trgovino in je dobrodošla novost na področju spletne prodaje, a poraja mnogotera vprašanja. Ali v skladu s slovensko zakonodajo posamezniki, ki na tak način prodajajo svoje blago ali storitve, kršijo Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)? Ali prodaja na družbenih omrežjih predvideva prijavo dejavnosti? Kdaj takšna prodaja ne predvideva registracije dejavnosti?

Prodaja na družbenih omrežjih: kdaj je potrebna registracija dejavnosti?

ZPDZC-1 določa, da je treba registrirati vsako dejavnost, če je namen pridobiten. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička oziroma kot gospodarska dejavnost.


»Fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom, mora dejavnost ustrezno registrirati, če ne opravlja dela v odvisnem delovnem, civilnem pogodbenem razmerju ali kateri drugi obliki legalnega dela.«

  • V nasprotnem opravlja delo na črno.
  • Če v zvezi z delom obstaja povezanost ali odvisnost več oseb brez ustrezne podlage, pa gre za tako imenovano zaposlovanje na črno.

Prodaja na družbenih omrežjih: višina denarnih kazni

Če posameznik na družbenih omrežjih na primer prodaja storitve ali blago (nudi različne velikosti blaga in ga prodaja po ceni, višji od nabavne), mora biti registriran za tovrstno prodajo. Če dejavnost ni registrirana, opravlja delo na črno in krši ZPDZC-1.

Z globo od 1000 do 7000 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, kadar opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor določa ZPDZC-1 ali drugi zakoni. Kaznovan je lahko tudi zaradi nedovoljenega oglaševanja pred vpisom v register. Nenazadnje ga lahko oglobijo tudi zato, ker ni prijavil obdavčljive prihodke. Globa je odvisna od konkretnega primera.

Sicer je v letu 2019 FURS izrekel za 5,8 milijona evrov glob zaradi dela na črno.

Kdaj registracija dejavnosti ni potrebna?

Če posameznik na družbenih omrežjih občasno prodaja svoje rabljeno blago in s prodajo ne opravlja pridobitne dejavnosti, registracija dejavnosti ni potrebna. V praksi lahko proda svoje rabljeno blago, ki ga ne potrebuje več, a po nižji ceni, po kateri ga je kupil. Pri prodaji rabljenega premičnega premoženja tudi ni omejitve glede vrednosti.

 

VIR: DATA.SI