Promet: nasveti za krajšanje in predvidevanje potovalnega časa

Kot smo se naučili v slavni basni, lahko cilj prva doseže tudi želva, čeprav je počasnejša od zajca. Hitrost vožnje torej ni edini način, kako skrajšati izgubljeni čas in pravočasno priti na cilj. Kako torej karseda učinkovito načrtovati čas potovanja?

Kje potovati?

Pot, po kateri smo navajeni voziti, morda ni vedno optimalna. Razmere na pomembnejših cestah so vsak dan drugačne, zato se je o tem pred odhodom dobro pozanimati. Sodobna navigacijska orodja (npr. Googlovi zemljeviti) omogočajo prikaz zastojev v realnem času. Če vemo, kje je zastoj, se mu lahko izognemo.

Kdaj potovati?

Sodobna navigacijska orodja vsebujejo tudi statistiko, kdaj je promet običajno zgoščen. Pri nekaterih potovanjih je želen čas prihoda na cilj določen, npr. pot v šolo in na delo. Tu lahko vplivamo predvsem na točnost prihoda.

Največ lahko storimo s pravočasnim odhodom – torej, da predvidenemu času vožnje dodamo še približno 10 do 20 odstotkov oziroma najmanj pet minut rezerve. Prehiter prihod na cilj ne pomeni izgubljenega časa, če lahko v tem času kaj prigriznemo, preberemo ali naredimo.

Vsa potovanja pa niso časovno vezana, npr. prostočasna potovanja in poti po opravkih. Ta potovanja bodo krajša, če jih opravimo zunaj prometne konice.

Koliko poti opraviti?

Izgubljen čas je mogoče skrajšati z zmanjšanjem števila potovanj. To napravimo z “veriženjem« potovanj” (ang. trip chaining).

Primer: namesto da gremo z delovnega mesta takoj domov ter nato od doma do trgovine in nazaj, bo skupen čas potovanja krajši, če gremo na poti iz službe še v trgovino. Stroške pa lahko zmanjšamo tako, da se z nekom uskladimo in dve potovanji združimo v eno.

Promet je ples prilagajanja

Način vožnje ima izjemno velik vpliv na to, kako hitro bo zastoj nastal in se sprostil. Najbolj kulturen način vožnje je predvidljiv in pozoren. S predvidljivo vožnjo drugim udeležencem omogočimo dovolj časa, da odzovejo na naše manevre, s pozorno vožnjo pa sebi zagotovimo dovolj časa za odziv na razmere v prometu.

Z neobzirno vožnjo si posameznik morda res lahko skrajša čas potovanja, vendar na račun pretočnosti in varnosti drugih udeležencev.

Ustrezna varnostna razdalja

Z njo uravnavamo, koliko časa imamo na voljo, da svojo hitrost izenačimo s hitrostjo vozila pred nami. Če hitrosti pravočasno ne zmanjšamo dovolj, lahko povzročimo prometno nesrečo. Če hitrost zmanjšamo preveč, upočasnimo prometni tok zadaj. Več vozil ima premajhno varnostno razdaljo, hitreje bodo motnje ustavile prometni tok.

Brez uporabe asistenčnih sistemov lahko varnostno razdaljo približno ocenimo tako, da si izberemo neko točko pred nami (npr. cestni količek). Ko vozilo pred nami pride do izbrane točke, začnimo šteti sekunde. Ko naše vozilo pride do izbrane točke, prenehajmo šteti. To je naša varnostna razdalja v sekundah.

Manevriramo enakomerno in samo, ko je potrebno

V zgoščenem prometnem toku vsaka sprememba (pasu, smeri, hitrosti vožnje …) pomeni motnjo. Čim večja je sprememba in čim hitreje se zgodi, tem večji vpliv ima.

Sunkovite manevre izvajamo zgolj v sili, sicer pa spremembe pravočasno nakažemo in izpeljemo enakomerno. Tako soudeležencem omogočimo več časa za ustrezno prilagoditev njihove hitrosti in smeri vožnje ter zmanjšamo vpliv motenj na prometni tok.

Bodimo pozorni na druge udeležence in na cesto

Ko v rokah držimo volan, hkrati držimo svojo usodo in usodo soudeležencev v prometu. To je velika odgovornost, ki zahteva vso našo pozornost. Le dovolj pozoren voznik lahko pravočasno zazna nevarnosti in motnje ter se ustrezno odziva na razmere.

Do ranljivejših udeležencev, pešcev, kolesarjev in motoristov, imamo še posebno odgovornost, saj ti v nasprotju z vozniki motornih vozil niso zaščiteni z ovojem iz pločevine.

Način vožnje drugih udeležencev v prometu

Z neobzirno vožnjo si posameznik morda res lahko skrajša čas potovanja, vendar na račun pretočnosti in varnosti drugih udeležencev. Za vse je bolje, če obstaja širok konsenz, da neobzirost ni sprejemljiva.

Zakaj bi se večina prilagajala nekaj neuvidevnim posameznikom, če se ti nočejo prilagajati nikomur? Akcije ozaveščanja in ustrezen sistem izobraževanja voznikov so pomembne za ukoreninjenje kulture obzirne vožnje, pravičen sistem sankcioniranja pa preprečuje, da bi neobzirni vozniki breme svojih dejanj valili na druge.

Prostorsko načrtovanje vpliva na dolžine poti

Čas potovanja je zelo odvisen od dolžine poti. Kako dolge so naše običajne poti, je odvisno od prostorskega načrtovanja naselij.

Če so šole, podjetja, storitvene dejavnosti, parki umeščeni vsak na svojem koncu, bodo poti dolge. Če se funkcije mešajo, bo npr. trgovina na voljo na vsakem vogalu. Prebivalcem prijazna naselja imajo vse funkcije na dosegu “noge”.

Kakovost javnega prevoza

Ker ima javni prevoz večjo zmogljivost, zastoji ne nastanejo tako hitro kot pri osebnem avtomobilu.

Poleg tega čas vožnje z javnim prevozom ni vržen stran, če je standard udobja dovolj visok, da je mogoče med vožnjo brati, delati itd.

Visok standard storitve, predvsem na območjih z velikim povpraševanjem, nima koristi zgolj za njegove uporabnike. Ker razbremeni ceste, koristi tudi tistim, ki so v vsakem primeru vezani na osebni motorni promet (npr. dostava).

Besedilo: Klemen Košič

 

VIR: ZPS.SI – FOTO: ZPS.SI