Različni obrazi depresije

Depresijo najpogosteje povezujemo z žalostjo. Depresija ni le žalost. Pri tipični klinični sliki depresije so poleg žalost prisotni pretirani občutki prizadetosti in potrtosti, brezvoljnost, otopelost, nezmožnost razveseliti se. Oseba se zapira vase, zmanjša se apetit in posledično pride do zmanjšanja telesne teže. Osebo z depresijo lahko prevevajo misli kot npr. sem nevredna, ni prihodnosti, sem slaba, nima smisla, ni mi pomoči. Pojavijo se lahko misli na smrt, ki jih oseba lahko ocenjuje kot možno rešitev vseh težav in ki se lahko stopnjujejo do misli na samomor. V ospredju so torej čustveni in miselni simptomi, pojavljajo pa se lahko tudi telesni in vedenjski simptomi.
Depresija pa se vedno ne kaže na enak način, pravimo, da ima lahko veliko različnih obrazov. Pri različnih skupinah ali v različnih obdobjih se lahko kaže na različne, tudi atipične načine. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo najpogostejše oblike.

Depresija pri ženskah 
Depresija je pri ženskah 2 do 3-krat pogostejša, kot pri moških. Poleg običajnih simptomov depresije so pri ženskah prisotni: spremenljivo razpoloženje, preobčutljivost, pretirana utrujenost in zaspanost, občutek težkih rok in nog, povečan apetit. 

Depresija pri moških 
Pri moških depresijo težje prepoznamo, saj se lahko kaže tudi na atipičen način z razdražljivostjo, impulzivnostjo, telesnim nemirom, izbruhi jeze, pretirano telesno dejavnostjo, hiperseksualnim vedenjem. Bolj pogosta je psihomotorična agitacija kot upočasnjenost. Manj pogosti so izguba interesov, upad aktivnosti in žalost. 

Obporodna depresija 
Blage depresivne simptome z nestabilnim razpoloženjem, jokavostjo, tesnobnostjo in nespečnostjo ima lahko po porodu 50 do 80 odstotkov žensk. Te težave običajno minejo v dveh tednih, pri nekaterih ženskah pa lahko vztrajajo več mesecev in se poglobijo do prave depresije. Klinična slika je običajno tipična, spremljajo jo lahko težave z dojenjem, vsiljive misli, povezane z otrokom, ambivalentna čustva ali pomanjkanje ljubečih čustev do otroka, strah pred neuspehom, občutek neustreznosti v vlogi matere, pogosto bedenje ob otroku. 

Depresija v otroštvu in adolescenci 
Kaže se kot umik (iz sodelovanja v skupnosti, športu, družbi). Otrok oziroma mladostnik se ne želi družiti oziroma se izogiba družabnim dogodkom, je tišji in manj opazen. Lahko se zdi razdražljiv ali jezen, se več prepira s sorojenci in drugimi družinskimi člani, ima napade trme ali joka. Ima nepojasnjena obdobja žalosti in se ni zmožen koncentrirati dlje časa (sanjari, zre v prazno). Ne uživa v stvareh, v katerih je užival običajno, se zdi manj navdušen in ima težave z odločanjem že pri preprostih odločitvah.  Pri dekletih se običajno pojavijo tipični znaki depresije, pri fantih pa se atipična slika kaže npr. kot zmanjšana frustracijska toleranca, razdražljivost, napadi jeze, vedenjske motnje, zloraba alkohola, drog. 

Depresija pri starostnikih 
Depresija ni naravna spremljevalka staranja, vendar petina do tretjina starostnikov trpi zaradi nje. Depresija se pri starostnikih pogosto kaže z atipičnimi simptomi, torej navzven ne kažejo depresivnega razpoloženja. Lahko pa so apatični, brez motivacije, anksiozni. 

Podobno kot druge duševne bolezni je depresija dandanes še vedno stigmatizirana. Proti temu se borimo tudi z ozaveščanjem. Depresija ni nobena sramota, prizadene lahko vsakogar, ne glede na družbeni status, izobrazbo, starost ali spol. Depresija ni osebna šibkost, prav tako ni stanje, ki ga lahko odpravimo samo s svojo voljo ali željo. Če vas skrbi, da ste nemara zboleli za depresijo se pogovorite s svojimi bližnjimi in obiščite svojega zdravnika. Sodobna medicina je namreč pri zdravljenju depresija precej uspešna.