S funkcionalnimi živili nad holesterol

Minilo je že več kot stoletje od odkritja, da aterosklerotične plake sestavlja holesterol. Že dobra tri desetletja imamo na voljo učinkovita zdravila za zniževanje holesterola LDL. V zadnjih letih imamo poleg teh na voljo biološka zdravila (v obliki monoklonskih protiteles), pa tudi najnovejša zdravila v obliki majhne interferenčne RNA.

Kljub vsemu še vedno skušamo na nivo holesterola in ostalih škodljivih maščob vplivati tudi z drugimi prijemi. Med te spada uporaba funkcionalnih živil. Med te prištevamo omega-3 maščobne kisline, ki pa smo jih že obravnavali v enem od predhodnih prispevkov, zato se v nadaljevanju posvetimo fitosterolom in monakolinom.

Fitosteroli v prebavilih tekmujejo s holesterolom za absorbcijo in na ta način vplivajo na raven celokupnega holesterola v krvi. Nahajajo se v rastlinskih oljih in v manjših količinah tudi v zelenjavi, svežem sadju, oreščkih, žitih in stročnicah. Mediteranski način prehrane, katerega smo že opisali kot učinkovitega pri zmanjševanju tveganja srčno-žilnih bolezni, med drugim vključuje tudi živila z veliko fitosteroli. Dnevno uživanje 2 g fitosterolov lahko pri ljudeh učinkovito zniža ravni celokupnega holesterola in holesterola LDL za 7–10 %, medtem ko ima malo ali nič učinka na ravni holesterola HDL in trigliceride. Nimamo pa na voljo rezultatov raziskav, ki bi ugotavljale vpliv na pojavnost srčno-žilnih bolezni. Na podlagi dokazov o znižanju holesterola LDL in odsotnosti škodljivih signalov, se lahko priporočajo funkcionalna živila z rastlinskimi steroli (v odmerku vsaj 2 g na dan ob glavnih obrokih):

• pri posameznikih z visokimi ravnmi holesterola z nizkim ali zmernim tveganjem za srčno-žilne dogodke, ki ne izpolnjujejo pogojev za farmakoterapijo
• kot dodatek k farmakološki terapiji pri bolnikih z visokim in zelo visokim tveganjem, ki so neuspešni pri doseganju ciljev glede koncentracije holesterola LDL, bodisi zdravljenih s statini ali jih ni bilo mogoče zdraviti s statini
•  pri odraslih in otrocih (starih > 6 let) z družinsko hiperholesterolemijo, v skladu s trenutnimi smernicami.

Drugo funkcionalno živilo je rdeč kvasni riž, ki vsebuje monakoline. Monakolin K v laktonski obliki je dejansko identičen enemu izmed statinov – lovastatinu. Tako ne preseneča, da delujejo monakolini podobno kot statini – inhibirajo reduktazo hidroksimetilglutaril-koencima A (HMG-CoA). Posledica je znižanje serumskih vrednosti celokupnega holesterola in holesterola LDL. Uživanje monakolina K v odmerku 2,5–10 mg lahko zmanjša koncentracijo holesterola v krvi za do 20 %.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2011 izdala znanstveno mnenje o utemeljitvi zdravstvene trditve v zvezi z monakolinom K iz rdečega kvasnega riža in vzdrževanjem normalne koncentracije holesterola LDL v krvi. Ugotovila je, da je bila vzpostavljena vzročno-posledična povezava med uživanjem monakolina K iz rdečega kvasnega riža in vzdrževanjem normalne koncentracije holesterola LDL v krvi pri dnevnem odmerku v višini 10 mg. Čez dve leti ga je dopolnila z mnenjem o vzročno-posledični povezavi med uživanjem proizvoda, ki vsebuje 2 mg monakolina K iz rdečega kvasnega riža v kombinaciji z drugimi sestavinami, in zmanjšanjem koncentracij holesterola LDL v krvi.

Na podlagi nekaterih varnostnih pomislekov, npr. možne prisotnosti kontaminantov v nekaterih pripravkih ter poročilih o podobnih neželenih učinkih, kot pri statinih, je komisija ponovno pretehtala odločitev. Leta 2022 je izdala mnenje, v katerem omejuje uporabo izdelkov, ki vsebujejo monakoline iz rdečega kvasnega riža. Dnevna količina posameznega obroka izdelka naj ne presega 3 mg monakolinov iz rdečega kvasnega riža. Poleg tega jih odsvetujemo nekaterim skupinam, recimo:

• nosečnicam ali doječim materam, otrokom, mlajšim od 18 let, in odraslim starejšim od 70 let
• osebam, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola
• osebam, ki že uživajo druge proizvode, ki vsebujejo rdeči kvasni riž.

Rezultati raziskav, ki so ugotavljale učinek funkcionalnih živil nam predvsem zaradi dejstva, da nimamo na voljo rezultatov dovolj časa trajajočih, na prehrani osnovanih intervencijskih raziskav, kažejo nepopolno sliko. Tako ne moremo z gotovostjo zagovarjati ugodnih učinkov glede dislipidemije ter predvsem tveganja za srčno-žilne bolezni. Smo pa v prispevku pokazali na primere, ko je njihova uporaba možna.