ZDRAVJE

Samozdravljenje bolečine v križu

Zaradi bolečine v križu pacienti pogosto poiščejo pomoč v lekarni. Farmacevt ali farmacevtski tehnik najprej preverita, ali je samozdravljenje varno. Če je pri pacientu verjetnost za resne vzroke za bolečine v križu majhna, lahko priporočata samozdravljenje. To je ustrezen pristop v primeru pacientov:

  • starih od 18 do 65 let,
  • ki opišejo simptome, značilne za nespecifično/enostavno bolečino v križu,
  • ki so v preteklosti že imeli podobne bolečine v križu,
  • ki nimajo pridruženih nevroloških motenj,
  • pri katerih ni razlik glede običajnega vzorca bolečine v križu,
  • ki nimajo sočasnih bolezni, ki bi jih razvrščale med bolnike z velikim tveganjem,
  • ki nimajo na novo odkritih bolezni ali stanj v nedavni zgodovini zdravljenja,
  • ki niso nosečnice ali doječe matere.

Izkušnje kažejo, da večina ljudi ob bolečini v križu še vedno pomisli na počitek in mirovanje, kar pa ni ustrezen pristop. Pacient z nespecifično bolečino v križu, ki je primerna za samozdravljenje, mora ostati aktiven. Da bi težave lažje in hitreje minile, pa naj upošteva nefarmakološke ukrepe, lahko pa tudi farmakološke.

Nefarmakološki ukrepi, ki so prva izbira, zajemajo: enostavne vaje za hrbtenico, ogrevanje bolečega dela in ohranitev telesne aktivnosti. Med zdravili za lajšanje bolečine v križu dajemo prednost zdravilom (npr. ibuprofen, naproksen), ki spadajo v tako imenovano skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil. Pri svetovanju teh zdravil upoštevamo njihove potencialne škodljive učinke, na primer razjede v prebavilih, okvaro ledvic in srčno-žilne zaplete. Kljub temu da se nekatera od teh zdravil lahko dobijo v lekarni brez recepta, svetujemo previdnost. Če nam boste dali več informacij o vašem zdravstvenem stanju (bolezni, zdravila), boste lahko dobili ustreznejši nasvet. Paracetamol se prav tako lahko uporablja z namenom lajšanja bolečine v križu, a je praviloma druga izbira, če denimo za pacienta prej omenjena zdravila niso primerna, jih ne prenaša ali so se izkazala za neučinkovita. S protibolečinskimi zdravili nam najverjetneje ne bo uspelo popolnoma odpraviti bolečine, lahko pa jo (vsaj deloma) omilimo, kar olajša pacientu čim prej vrnitev v normalno stanje ter telesno aktivnost.

Bolečina v križu se rada ponovi. Da bi se temu izognili, je priporočljivo poznati dejavnike tveganja in ustrezno ukrepati, s čimer preprečimo ponovitev. Ti dejavniki in ukrepi so:

  • Telesna aktivnost: krepitev hrbtnih in trebušnih mišic lahko zmanjša tveganje za bolečine v križu, aerobna vadba pa lahko pomaga ohranjati celovitost medvretenčnih ploščic.
  • Telesna masa: prekomerna telesna masa ali debelost dodatno obremenjuje hrbet, povzroča mišično napetost, ki lahko prispeva k bolečini v križu. Ob prekomerni telesni teži se lotimo zmanjševanja s prilagoditvijo prehrane in telesno aktivnostjo.
  • Duševno zdravje: depresija in anksioznost lahko vplivata na zaznavanje intenzivnosti bolečine. Ob prepoznanih omenjenih stanjih ne odlašajmo z zdravljenjem, saj lahko vodita tudi v druga obolenja.
  • Dejavnosti, povezane z delom: dvigovanje, vlečenje ali potiskanje težkega bremena lahko povzročijo bolečine v križu, prav tako dolgotrajno sedenje. Z bremeni ravnajmo ustrezno, daljše sedenje prekinimo z odmori, med katerimi se razgibamo in sprostimo.
  • Kajenje: lahko pospeši degeneracijo medvretenčnih ploščic zaradi omejevanja pretoka krvi in kisika. Še eden izmed številnih razlogov za opustitev kajenja!
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Bojan Madjar, mag. farm. spec.