Slovenski Youtuber Tomaž Gorec potuje po svetu in ustvarja videoposnetke

Bi radi podrobneje spoznali nekoga, ki uspešno združuje posel in najljubše hobije? Tomaž Gorec je že vrsto let navdušen popotnik, svoja doživetja pa z velikim veseljem deli tudi s preostalimi. Znan je po tem, da na svojih potovanjih ustvarja čudovite videoposnetke in fotografije, nad katerimi so njegovi sledilci naravnost navdušeni. Poleg tega je podjetnik, ki svoja znanja brez težav deli z drugimi. Njegovo življenje se bere kot zanimiva pripoved, o čemer nam je tokrat razkril še več.

Ko vas človek ‘pogugla’, kmalu ugotovi, da ste vsestranski človek. Kdo točno ste? Ste popotnik, podjetnik, fotograf ali kaj drugega? 

Res se ukvarjam z veliko stvarmi. Če pa me že vprašate, kdo točno sem, potem bi odgovoril, da sem najprej podjetnik in nato popotnik. Bi pa rad prišel do tega, da bi vam lahko odgovoril drugače: da sem najprej popotnik in šele nato podjetnik.

Od kdaj imate to veliko ljubezen do potovanj? 

Potovanja so me začela zanimati, ko sem bil star 16 let. To je bilo leta 1986, ko so le redki ljudje vsako leto šli na morje. Še bolj redki so bili tisti, ki so potovali zunaj meja Jugoslavije. Če sem iskren, sem pri svojih 16 letih v potovanjih videl tudi pot to tega, da bom velik ‘frajer’. Poleg Zvoneta Šeruge in Toma Križnarja takrat namreč skoraj noben Slovenec ni potoval. Potovanja pa se me od nekdaj zanimala tudi zato, ker sem imel že od malega avanturistično žilico. Spomnim se, da sem bral knjige o Jamesu Cooku in o tem, kako je raziskoval svet. To sem si želel početi tudi sam, spomnim pa se tudi, da sem bil zelo razočaran, ker je že ves svet odkrit.

 

Zelo radi raziskujete Slovenijo, večkrat ste obiskali tudi že Savinjsko dolino, ki se ponaša s čudovitimi naravnimi lepotami. Katere točke priporočate za ogled?

Res je, že nekajkrat sem bil v vaših krajih. Ker se še posebej navdušujem nad naravo, razgledi in vsem, kar me obdaja, sem najpodrobneje raziskal Zgornjo Savinjsko dolino z okolico. Logarska dolina in slap Rinka sta morda res neki standardni turistični točki, a zato nič manj zanimivi za ogled. Za vse, ki se radi podate tudi v kakšen hrib, pa bi priporočil ogled Matkovega škafa in Potočke zijalke. Oba kraja sem obiskal pred nekaj meseci, tam sem ustvaril krasne fotografije, se naužil svežega zraka, možgane poslal na pašo … Ja, res uživam v raziskovanju naše lepe Slovenije!

 

Nazadnje pa ste potovali v Maroko, če se ne motim. Kako ste se imeli? 

Res je, nazadnje sem bil v Maroku. Pred tem sem ga obiskal že dvakrat in mi je bil zelo všeč, zato sem se tja podal še v tretje. K odločitvi pa so znatno pripomogle tudi poceni letalske vozovnice. Tam sem se imel naravnost odlično, čeprav sem bil nekoliko razočaran nad nižjimi temperaturami, kot sem jih pričakoval. Mislil sem, da odhajam v prijetno tople kraje, a v bistvu sem odšel kar v zimske, če ne upoštevam puščave.

 

Kaj v Maroku vam je bilo najbolj všeč?

Najbolj sem užival v puščavi. Te sem se že pred odhodom tudi najbolj veselil. Najbolj navdušen pa sem bil nad opicami, ki sem jih srečal bolj kot ne slučajno. Sem velik ljubitelj živali, opice pa so mi še posebej pri srcu. In tiste, ki sem jih srečal v Maroku, so bile res nekaj posebnega.

 

Na vašem Youtube kanalu smo spremljali vaše letošnje potovanje po Gruziji in Turčiji. Pripetilo se vam je veliko nenavadnih stvari. Človek se vpraša, ali je to vse res ali je zrežirano … Ste v Gruziji res zaklenili ključ v avto? Je bila pot v tisto gorsko vasico res taka, kot ste jo prikazali na videoposnetkih?

Zagotavljam vam, da nobena stvar ni zrežirana ali zlagana. Sem namreč takšen, da zelo težko igram vlogo, ki ni moja. Zato pa tudi kdaj rečem kaj takšnega, česar ne bi smel oziroma bi bilo bolje, da bi bil tiho. Ampak nikoli pa teh stvari ne cenzuriram. Pač, takrat sem to izrekel in ne bi bilo pošteno, da bi stvari kasneje olepševal.

Nikoli ne igram in nikoli ne lažem! Pa ne zato, ker bi bil tak poštenjakar, ampak zato, ker vem, da ima laž kratke noge in bi se v svojem laganju ter igranju hitro zapletel.

 

Ali s svojimi reportažami kaj zaslužite? Delate to za denar ali bolj zaradi veselja?

Z videoposnetki, ki jih objavljam na Youtubu, zaslužim nekaj malega. Tega niti približno ne delam za denar, ampak izključno iz veselja. Sicer sem kar priznan strokovnjak s področja SEO optimizacije spletnih strani za Google in sem za svoje delo izredno dobro plačan. Če bi bil požrešen na denar, sploh ne bi potoval, ampak bi delal svoj posel, za katerega bi bil glede na vložen čas vsaj 100-krat bolje plačan, kot sem plačan od Youtuba. Če bi mi duh iz svetilke dal izbiro, da mi lahko da milijon evrov ali milijon ljudi, ki zvesto gledajo moje videoposnetke, bi zagotovo izbral slednje.

Si pa seveda želim, da bi s tem nekoč zaslužil tudi kakšen resen denar. Če ne zaradi drugega, pa zato, da bi naslednjič šel na potovanje z nekoliko boljšim občutkom. Takrat bi namreč lahko rekel, da grem delat in ne na potovanje.

 

Katera destinacija vam je najljubša?

Čeprav sem bil že v 45 državah sveta, so moja najljubša destinacija še vedno države bivše Jugoslavije. Na prvem mestu je Bosna in Hercegovina, ker ima čudovito naravo in je zaradi treh različnih kultur zelo barvita. Prijazni ljudje in dobra hrana pa sta značilnosti vseh republik bivše Jugoslavije. Če izvzamemo Hrvaško, so vse države tudi zelo poceni za potovati. Mislim, da v teh državah dobite največ za svoj denar. Res je, da sta prenočišče in hrana v Indoneziji ali na Filipinih cenejša kot v državah bivše Jugoslavije, a je vseeno velika razlika v tem, kaj dobite tu in kaj tam. Mnogi popotniki izpustijo te čudovite dežele Balkana. Nekateri zato, ker sploh ne vedo, kako super je lahko tam in koliko zanimivega lahko vidiš. Nekateri pa tudi zato, ker se je pač bolj imenitno pohvaliti s potovanjem na Filipine kot pa v Bosno.

 

Katere destinacije nameravate obiskati v kratkem? 

Imam sicer seznam želja, ki pa se hitro spreminja in je v zadnjem času odvisen tudi od razmer zaradi koronavirusa. Malo pa tudi od mojega razpoloženja. 

Rad bi šel na Kitajsko, saj tam še nisem bil. Najbolj si želim videti goro Hua Shan. Pa tudi ZDA bi rad nekoč obiskal, saj imajo čudovite nacionalne parke, poleg tega me zanima, kako tam poteka življenje. Še enkrat bi rad šel v Peru, čeprav sem ga že obiskal pred 23 leti. V ožjem izboru imam tudi Namibijo, ki je s fotografskega vidika mogoče najbolj zanimiva dežela na svetu. Pa skandinavske države bi rad enkrat obiskal … V tem življenju zagotovo ne bom videl vsega, kar bi si želel.

 

Včasih ste na svoja potovanja jemali sopotnike. Imeli ste celo tako imenovano sanjsko službo, v okviru katere je šla neka punca z vami na Filipine. Kako to, da zdaj najpogosteje potujete sami?

Moja potovanja so specifična, ker na poti rad veliko fotografiram in snemam. To pomeni, da se na nekaterih krajih zadržim bistveno dlje časa, kot bi se nekdo drug. In če imam nekoga s seboj, se lahko zgodi, da postane slabovoljen, ker me mora čakati, jaz pa potem tudi, ker je sopotnik slabe volje.

Tudi na splošno mislim, da je z menoj najbrž kar težko potovati. Ko potujem, imam namreč kar nore ideje in ničesar ne želim izpustiti. Če nekam pridem in vidim, da je do nekega lepega jezera ena ura hoje, se bom na to pot podal ne glede na vse – tudi, če bom na smrt utrujen in lačen kot volk.

Letos sem iskal nekoga, ki bi z mano potoval in mi pri vsem skupaj malo pomagal, vendar ga nisem našel. In to kljub temu, da bi ta oseba potovala popolnoma brezplačno in za svoje delo prejela še plačilo. A kandidatov nekako ni bilo. Zanimanje je sicer bilo, a je precej kandidatov odpadlo, ker se ne želijo cepiti proti koronavirusu. Ne predstavljam si namreč potovanja, na katerem desetkrat prečkaš državno mejo, tako kot sem jo jaz, ko sem potoval v Gruzijo in Turčijo … In da se moraš ob vsakem prečkanju testirati. Potem bi lahko med potjo počel samo še to.

 

Pa je ta vaša ponudba še na voljo? Naravnost popolno se zdi, da greš brezplačno na potovanje in v bistvu te za to celo plačajo. Ne razumem, da ni interesa. 

Ponudba je še vedno na voljo. Najdete jo na https://www.tomazgorec.si/prosta-delovna-mesta.

 

Kako vam uspe toliko potovati, glede na to, da ste lastnik več uspešnih podjetij? Kolikor poznamo podjetnike, ti nimajo časa niti za teden dni morja z družino.

To težavo sem pa res dobro rešil. Celo tako, da sem nase kar malce ponosen. Najbrž bi o tem lahko napisal knjigo. To stvar sem rešil tako, da sem svoje zaposlene, ki so se izkazali za najbolj prizadevne, vzel v solastništvo podjetij. Podjetje na ta način deluje ravno tako dobro – tudi takrat, ko me ni. Morda še bolje, saj postajam starejši in bolj tečen. Drugače pa še vedno veliko delam. Kadar sem doma, delam vse dneve od sedmih zjutraj do desetih zvečer. Če je vreme slabo, delam tudi ob sobotah in nedeljah. In ne delam zgolj po osem ur, temveč dobesedno od jutra do večera. Čeprav veliko potujem, sem prepričan, da je v Sloveniji zelo malo ljudi, ki letno naredijo več delovnih ur kot jaz.

Nujne stvari pa lahko seveda opravim tudi na potovanjih. Na srečo lahko svoje delo opravljam povsod, saj zanj potrebujem le računalnik in dostop do interneta.

 

To vam verjetno uspeva tudi zato, ker nimate družine! Če bi imeli družino, zagotovo ne bi imeli toliko časa tako za delo kot potovanja. Vam je kaj žal, da si niste ustvarili družine?

Ja, danes mi je žal, da si nisem ustvaril družine. To sem sicer ugotovil šele pred kratkim, ko sem dobil dva čudovita nečaka. Če bi bil še enkrat mlad, bi se najkasneje do 25. leta poročil in imel tri otroke. 

Ampak zaradi tega nič ne jokam. Pač, tega nisem naredil. Danes gledam zlasti na to, kaj lahko naredim, da mi bo v prihodnosti čim lepše. Ne želim jokati za izgubljenimi priložnostmi.

Sicer pa na življenje gledam tako, da vem, da nikoli pač ne moreš imeti vsega. Raje bodi vesel, da imaš to, kar imaš!

 

Kot sem opazil, imate na socialnih omrežjih zelo veliko tako imenovanih hejterjev, ki vas včasih kar grdo žalijo. Občutek imamo, da vam nič ne more priti do živega. Je to res ali pa mogoče zgolj ne pokažete, da vas take stvari prizadenejo.

Mislim, da so hejterji osebe, ko so ti za nekaj nevoščljive. Običajno so take osebe tudi zelo nezadovoljne s svojim življenjem. Zavedam se tega, da tisti, ki je s svojim življenjem zadovoljen, ne čuti nobene potrebe po tem, da piše tako žaljive komentarje, kot sem jih včasih deležen. Ti hejterji se ne zavedajo, da s svojim početjem ne delajo bedaka iz mene, temveč zgolj in samo iz sebe. V bistvu sem teh ljudi vesel. Prav nasmejim se, ko doživim nekaj takega. Ravno pred nekaj dnevi so se v eni od popotniških skupin spravili name. To so počeli na tak način, da bom o tem za svoj blog napisal zelo zanimiv članek. Tem hejterjem sem v bistvu hvaležen.

Če kdo morda ni razumel mojega odgovora, naj ga razložim na praktičnem primeru. Vsake toliko se najde kdo, ki mi napiše, da sem grd. Ne samo, da sem grd, ampak res zelo grd, ogaben … Če bi bil res tako grd, potem bi ljudje do mene imeli vsaj malo sočutja in mi niti ne bi pisali, kako sem grd. Če sem torej res tako grd, so vsi tisti, ki to pišejo, povsem brez sočutja in dobrote.

 

Na vašem blogu smo prebrali, da pišete knjigo. To naj bi bila avtobiografija tako iz poslovnega in zasebnega področja. Lahko izdate kaj več o tem projektu?

Ja, res pišem knjigo. Pri tem sicer nisem ravno najbolj dosleden, ampak jo pišem. Kot ste ugotovili, bo to poslovna in zasebna avtobiografija, iz katere se bo lahko vsak veliko naučil. Naslov knjige bo ‘Vse se da, če se hoče’. To je namreč moj moto, v katerega stoodstotno verjamem. Veliko ljudi pa v to ne verjame in se niti ne zaveda, kako lepše in uspešnejše bi bilo njihovo življenje, če bi v to verjeli. Moja knjiga jih bo zagotovo prepričala, da bodo v to začeli verjeti.

 

Glede na to, da nimate veliko časa, kako to, da ste se odločili, da napišete knjigo?

Časa res nimam veliko, ampak le malokdo ve, kako poseben užitek je, ko v roki držiš svojo knjigo. Eno sem namreč že napisal.

Sicer pa menim, da bi vsak človek moral napisati knjigo. Ljudje si niti približno ne zavedajo, koliko koristi to prinese! Ampak to je že druga tema.

 

Najlepša hvala za vse iskrene odgovore. Upam, da se vidimo čez kakšno leto, ko nam boste izdali kaj o deželah, ki jih boste obiskali.

Hvala tudi vam! Vesel bom, če bova čez eno leto naredila nov intervju.