Spomini nas delajo žive

Teden, ki se počasi izteka je, verjamem, obudil mnogo spominov. 
Smo se ob tem morda vprašali, kaj sploh je spomin, kako pomnimo in zakaj včasih spomini zbledijo? 

Kaj je spomin?
Spomin je miselna aktivnost, ki omogoča priklic informacij, ki se jih je človek v življenju naučil oziroma jih je doživel. Je ena od višjih živčnih dejavnosti, med katere štejemo še govor, zaznavanje in prepoznavanje dražljajev iz okolja, razmišljanje, računanje, hoteno gibanje, presojanje … Učenje in spomin sta pomembna mehanizma človeške prilagodljivosti in obvladovanja okolja. Z učenjem pridobivamo znanje, spomin pa je proces, ki znanje zapiše, shrani in prikliče. V resnici smo to, kar se naučimo in pomnimo. 
Spomin je lahko kratkoročni ali dolgoročni. V kratkoročnem spominu so shranjene informacije le nekaj sekund ali minut. To je na primer čas, ko pogledate v telefonski imenik in odtipkate številko. Kratkoročni spomin hitro zbledi, kar ima za možgane varovalno funkcijo – predstavljajte si, da bi si zapomnili čisto vsako številko, ki ste jo kdaj odtipkali na telefonu – »možganski hardver« bi bil hitro zapolnjen. 
Dolgoročni spomin vsebuje informacije, za katere se je posameznik zavedno ali nezavedno trudil, da jih ohrani, in sicer ker so zanj osebnega pomena (npr. datumi rojstnih dni), ker jih potrebuje (znanje, kako se kaj naredi), ali ker so močno čustveno obarvane (npr. izguba pomembne osebe, rojstvo otroka, prvi šolski dan).

Kaj je pomembno, da si neko stvar zapomnimo?
Za tvorjenje spomina je odgovorno več možganskih področij in vsako ima svojo nalogo. 

•    Sprejemanje (kodiranje) informacije. 
Da se nova informacija vkodira v naše ustrezne možganske strukture, je potrebna usmerjena pozornost, sicer gre informacija »skozi eno uho noter in skozi drugo ven«. 

•    Shranjevanje in utrditev. 
Če ste dovolj pozorni, da vkodirate informacijo v vaše možgane, hipokampus pošlje signal, naj se ta podatek shrani v dolgoročni spomin. Proces je lažji, če gre za podatek, ki je povezan z nečim znanim, kot pa če gre za popolnoma novo, nepoznano informacijo. Podatki se lažje shranjujejo tudi, če so povezani z močnejšim čustvenim odzivom.

•    Priklic.
Če želite priklicati informacijo iz dolgoročnega spomina, se aktivira isti vzorec nevronskih povezav, kot se je v času, ko ste informacijo shranjevali v spomin. Večkrat ko boste uporabili to informacijo, lažje in hitreje jo boste priklicali iz spomina.

Zakaj včasih spomin zbledi?
Mnogo ljudi se v starejšem življenjskem obdobju sreča s pešanjem spomina. Govorimo o demenci, ki je po mednarodni klasifikaciji bolezni sindrom, ki je posledica bolezni možganov, pri čemer so okvarjene višje dejavnosti možganov. Zato o pravi demenci govorimo, kadar pride do okvar spomina, zmanjšane zmožnosti orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšane sposobnosti obvladovanja čustev ter socialnega vedenja. Pri demenci gre za upad intelektualnih in spominskih sposobnosti – propadanje osebnosti. Ponavadi se razvije pri ljudeh, ki so starejši od 65 let, vendar demenca ni normalen proces staranja. V Sloveniji je približno 25.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco – ta prizadene okrog 10% ljudi, število bolnikov pa hitro narašča, predvsem zaradi staranja prebivalstva. 

A spoštovani bralci, vse premalo pa se zavedamo, da je velikokrat v življenju prav zmožnost pozabe pravi znak veličine. 

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTORICA: Polonca Fiala Novak, mag.farm. – FOTO: PIXABAY