Spremembe prehranskih navad v času COVIDA-19

Zadnje leto in pol je bilo polno sprememb. Študije so poleg sprememb v našem mišljenju, vedenju, duševnem in telesnem zdravju pokazale, da je pandemija covida-19 spremenila tudi naše prehranske navade.

Medtem ko so spremembe življenjskega sloga pri nekaterih spodbudile večjo željo po zdravem prehranjevanju, sta pri drugih stres in negotovost vodila do pogostejšega poseganja po živilih, bogatih z maščobami, sladkorji in soljo, ter po alkoholu, s tem pa do manj ustreznih prehranskih navad.

Covid-19 in vpliv na prehranske navade

Uravnotežena prehrana ima pomembno vlogo pri vzdrževanju močnega imunskega sistema in ohranjanju zdravja. Čeprav ni čudežnega živila, ki bi okužbo z virusom SARS-CoV-2 preprečilo ali jo celo pozdravilo, pa velja, da lahko za dober imunski sistem največ naredimo sami.

Pri tem je ključnega pomena zadosten dnevni vnos zelenjave (400 g) in sadja (250 g), beljakovin živalskega in rastlinskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, stročnice (fižol, čičerika, soja)), maščobnih kislin, predvsem omega-3 (ogrščično olje, ribe) in tekočin (vsaj dva litra).

Posebno funkcijo pri krepitvi imunskega sistema imajo tudi vitamini in minerali. V zadnjem obdobju poteka več raziskav, v katerih dobiva vitamin D posebno veljavo v povezavi s covidom-19.

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za živilstvo, smo v okviru diplomskega dela preučili znanstveno literaturo in poskušali ugotoviti, ali so se med pandemijo spremenile prehranske navade odraslih pri nas in v svetu, zakaj so se spremenile in kako.

Pogostejše uživanje obrokov

Redno uživanje obrokov je povezano z boljšimi prehranskimi navadami in manjšim deležem telesne maščobe. Število dnevnih obrokov se je pri odraslih v primerjavi s časom pred pandemijo povečalo.

Čeprav je to pozitiven trend, pa so študije pokazale, da obroki niso bili vedno uravnoteženi. Pogosto so ljudje kot obrok smatrali tudi vmesne energijsko bogate prigrizke z večjo vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli. Med pandemijo se je močno spremenila tudi naša dnevna rutina. Dnevni počitki in poznejši odhodi v posteljo so vodili v pogostejše uživanje obrokov pozno zvečer, kar z vidika ohranjanja normalne telesne mase ni ugodno.

Zmanjšan vnos svežih živil

Ljudje so zaradi strahu pred okužbo, higienskih razlogov in spremenjenega delovnega časa živilskih trgovin te manj pogosto obiskovali in posledično manj kupovali sveža živila, kot so sadje, zelenjava, meso in ribe. Kupovali pa so več živil z daljšim rokom uporabnosti in jih posledično tudi več uživali.

To je bilo mogoče opaziti tudi pri zmanjšanem nakupovanju in uživanju svežega mesa, rib in mleka. Živila v konzervah so namreč pogosto cenejša alternativa svežim.

V nekaterih raziskavah so poročali o povečanem vnosu mesa in rib v družinah, kjer je vrtčevsko in šolsko kosilo zamenjal doma pripravljen obrok. Starši so namreč poskrbeli, da so otroci zaužili dovolj pomembnih hranil, kot so beljakovine in maščobne kisline omega-3, ki jih dobimo z uživanjem mesa in rib.

Predvsem tisti, ki so bili bolj zaskrbljeni, da bi se okužili z virusom SARS-CoV-2, so opazno manj kupovali sveže sadje in zelenjavo. 

Tudi ljudje, ki so se med pandemijo spopadali s finančnimi težavami, so pogosteje uživali konzervirano sadje in zelenjavo.

prehranjevalne navade in covid4

Povečan vnos sladkih in slanih prigrizkov

Mnoge so med pandemijo spremljali stres, tesnoba, dolgčas in neprijetna čustva. Vse to lahko vpliva na količino zaužite hrane, predvsem sladkih živil in živil z visoko energijsko vrednostjo.

Rezultati številnih študij so pokazali, da se je uživanje sladkih in slanih prigrizkov med pandemijo močno povečalo pri večini, tudi v družinah z majhnimi otroki.

Ugotovitve so skrb vzbujajoče, saj čezmerno uživanje nezdravih prigrizkov vpliva na nastanek čezmerne hranjenosti in debelosti ter povečuje tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Še posebej vznemirja dejstvo, da se je povečan vnos prigrizkov pokazal predvsem pri že čezmerno hranjenih in debelih posameznikih.

V nekaterih študijah pa so ugotovili, da so ljudje manj kupovali čokolade, bombone, čips idr., a so pri tem opazili povezavo s pogostejšo domačo pripravo slaščic.

Ne smemo pozabiti, da so tudi doma pripravljene slaščice pogosto bogat vir maščob in sladkorjev.

Alkohol

Nekateri ljudje zaradi različnih razlogov posegajo po psihoaktivnih substancah, med katerimi je najpogostejši alkohol. Med pandemijo so ga pogosteje uživali tisti, ki so že pred tem pogosteje posegali po večjih količinah alkohola, manj pogosto pa osebe, ki so pred pandemijo poročale o občasnem, manj tveganem pitju alkohola.

Žal je bilo povečano porabo alkohola mogoče zaznati tudi pri starših majhnih otrok. Nanje je padlo breme varstva, šolanja in dela od doma. Spodbudno je, da se je med pandemijo zmanjšal vnos alkohola pri mladih odraslih, ki alkohol uživajo predvsem v lokalih, nočnih klubih in na zabavah, kar pa je bilo zaradi vladnih omejitev in drugih ukrepov za zajezitev covida-19 onemogočeno.

Pogostejša priprava domačih obrokov

Pomembna sprememba prehranskih navad je zagotovo pogostejša priprava obrokov doma. Delo od doma, več prostega časa, zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov in restavracij so privedli do pogostejšega kuhanja v domačem gospodinjstvu.

Pozitivno je, da so starši v kuhinjska opravila vključevali tudi otroke, kar ugodno vpliva na izoblikovanje boljših prehranskih navad. Poleg tega je skupen čas, preživet v kuhinji, omejil preživljanje prostega časa pred digitalnimi zasloni, ki se je ravno med pandemijo močno podaljšal.

Priprava obrokov doma je pogosto povezana z bolj učinkovitim nadzorom nad našo telesno maso, a nepravilna izbira živil in način priprave (na primer cvrtje) lahko vodita v večji energijski vnos.

Nekatere študije so namreč pokazale, da je marsikdo užival manj kakovostno hrano, čeprav se je pogosteje prehranjeval doma.

Med pandemijo so se torej naše prehranske navade spremenile, pri čemer velja izpostaviti, da so bili k spremembam bolj nagnjeni čezmerno hranjeni in debeli ljudje.

Pomembno je, da tudi v času izrednih razmer poskušamo ohranjati zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano. Spremembe prehranskih navad, ki smo jim (bili) priča med pandemijo, so oz. bodo na naše zdravje vplivale tudi v prihodnje.

Avtorici: Jerneja Krampelj, dipl. inž. živ. in preh. in doc. dr. Tanja Pajk Žontar

 

VIR: ZPS.SIFOTO: ZPS.SI