Ste prehitri? Začenja se štirinajstdnevna akcija za zmanjševanje hitrosti na naših cestah!

Začela se je nacionalna preventivna akcija, ki poteka od 1. do 14. aprila 2019. Policisti v tem času poostreno preverjamo, ali vozite prehitro. Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah, saj je hitrost še vedno med poglavitnimi dejavniki najhujših nesreč. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi potem, ko poostreni nadzori več ne potekajo.

Vozniki, spoštujete omejitve hitrosti in svojo vožnjo prilagodite razmeram na cesti. S tem boste bistevno zmanjšali nevarnost nastanka prometnih nesreč in tako poskrbeli za lastno varnost kot tudi za varnost drugih prometnih udeležencev.

V sredo še maraton nadzora hitrosti

V sredo, 3. aprila 2019, pa se bomo pridružili vseevropski akciji in izvedli še maraton nadzora hitrosti. Na spletni strani policije bomo že jutri objavili tudi lokacije, na katerih bo potekal maraton nadzora hitrosti.

Neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok najhujših nesreč

Neprilagojena hitrost predstavlja poglavitni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih petih letih približno 18 odstotkov prometnih nesreč zgodilo prav zaradi neprilagojene hitrosti. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih petih letih se giba okrog 37 odstotkov. Lani je bil sicer delež nekoliko večji, in sicer 40 odstotkov, vendar je zaradi splošnega izboljšanja prometne varnosti (v obdobju petih let) zaradi hitrosti umrlo doslej najmanj ljudi, tj. 37.

Z vidika povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, do katerih je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, izstopajo starostne skupine od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, saj so več kot polovico prometnih nesreč povzročili udeleženci iz teh dveh starostnih skupin. Največ smrtnih nesreč se zgodi na cestah izven naselja, kar 34 %. Glede na urne intervale izstopajo obdobja med 11. in 12. uro in med 21. in 22. uro, v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnje večerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi med vikendom.

Analiza vzrokov prometnih nesreč, povezanih s hitrostjo

Višja ko je hitrost, težja je posledica prometne nesreče

Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog Policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Hitrost je glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, še posebej pa za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost teh ranljivih skupin. Izven naselij, npr. na avtocestah, pa je problematična kombinacija hitre vožnje ter kratke varnostne razdalje med vozili.

Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pogosto skupaj prisotna pri prometnih nesrečah. V preteklem letu se je od 1.490 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 532 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Delež teh znaša 36 % in se v zadnjih letih minimalno povečuje.

Evropsko usklajena akcija

Prvi teden akcije bodo aktivnosti, povezane z umirjanjem hitrosti, potekale po večini evropskih držav, saj med 1. in 7. aprilom hkrati poteka t. i. akcija Speed, ki jo organizira evropska zveza prometnih policij TISPOLTISPOL.

Nacionalno preventivno akcijo koordinira Javna agencija RS za varnost v prometu.

VIR: POLICIJA.SI