ZDRAVJE

Stebri zdravega načina življenja

O zdravem življenjskem slogu slišimo ali beremo praktično vsakodnevno. Avtorji novic pogosto nimajo medicinskega znanja, zato tudi ne preseneča, da si napotki nasprotujejo. Načeloma pričakujemo, da bomo ob zdravem življenju dočakali višjo starost, zato se zdi prav o tem povprašati  kakega stoletnika. A ti nam običajno ne podajo kakšnega čudežnega recepta. Podobno nam bližnjic ne pomaga ubirati niti moderna medicinska znanost. Ponuja splošna priporočila, ki jih povzemamo v naslednjih šestih stebrih.

Zdrava prehrana
Zdrava prehranjevanje izključuje vnaprej pripravljeno tako imenovano industrijsko obdelano hrano, kamor uvrščamo tudi razne prigrizke, kot je recimo čips ter hitro prehrano. Priporočljiva je uporaba polnozrnatih žitaric in omejevanje hrane živalskega izvora, predvsem rdečega mesa. Po drugi strani mora obrok praktično vedno sestavljati tudi sadje in zelenjava. Pazljivost je potrebna pri pripravi hrane, izogibamo se npr. cvrtju. Pomen dajemo lokalno pridelanim živilom, kar nima ugodnega vpliva le na naše zdravje, ampak tudi manj onesnažuje naš planet. 

Fizična aktivnost
Problem fizične neaktivnosti postaja v današnjem svetu čedalje bolj pereč, saj na številne načine neugodno vpliva na naše zdravje. Debelost in z njo povezane zdravstvene težave so le najočitnejša od številnih. Priporočljivo je vsaj 150 minut tedenske fizične aktivnosti. Intenzivnost in oblika morata seveda biti prilagojeni posamezniku, vključujemo pa različna športna udejstvovanja, recimo hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje ali kakšna druga telesna vadba.

Obvladovanje stresa
Stres je postal reden dnevni spremljevalec sodobnega človeka, zato njegov negativni vpliv kar pogosto spregledamo. Šele, ko se pokažejo hujše posledice, pojav izgorelosti, kakšne druge duševne ali telesne motnje, postanemo nanj pozorni. Pomembno je, da ne čakamo tako dolgo, pač pa ukrepamo že prej. Na svoja ramena si naložimo bremen le v toliko, kot jih zmoremo, hkrati pa se naučimo sproščanja. Način je odvisen od posameznika, nekoma koristi čas preživet z bližnjimi, drugemu aktivnost v naravi, tretjemu branje knjige ali meditacija. 

Izogibanje škodljivim razvadam
Škodljivih razvad je precej, najpogosteje omenjamo kajenje in alkohol. Glede prvega priporočamo popolno vzdržnost, pri alkoholu pa pazimo, da ga ni preveč. Ženske naj ne bi zaužile več kot 7 enot alkohola na teden, moški pa ne več kot 14. Ena enota alkohola vsebuje 10 gramov čistega alkohola, toliko ga je v 1 dcl vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganih pijač.

Dovolj spanca
Zaradi hitrega tempa življenja je ravno spanec med tistimi, ki ga najprej in najpogosteje prikrajšamo. Kronično pomanjkanje spanja vodi do telesnih posledic, kot so večje tveganje za debelost in metabolno neravnovesje, ki lahko vodi v sladkorno bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna in rakava obolenja. Raziskave kažejo, da spimo eno do dve uri premalo, povprečna odrasla oseba namreč potrebuje vsaj 7 do 9 ur spanca na noč.

Socialni stiki
Raziskovalci so na zadnje mesto postavili socialne stike. Ne glede na to ali smo introventirani ali ekstroventirani, smo ljudje socialna bitja, ki potrebujejo stik s sočlovekom. Čim več prostega časa torej preživimo s svojimi najdražjimi in skušajmo vzdrževati zdrava razmerja.

Z upoštevanjem opisanih načel ne zmanjšamo le verjetnosti nastanka katere od številnih kroničnih bolezni razvitega sveta, pač pa pričakujemo tudi izboljšano kakovost življenja in posledično daljšo življensko dobo. Razveseljivo spoznanje ob vsem tem je, da nas sledenje tem načelom pravzaprav ne stane veliko, torej ni dosegljivo le premožni eliti.
 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm., spec. – FOTO: PIXABAY