Stres je življenje in življenje je stres

Zagotovo se tudi Vi velikokrat vprašate, čemu neprestano hitenje, bitka s časom, kopica obveznosti, pritiski od vsepovsod in le kam je odšlo umirjeno življenje?! Verjamem tudi, da si pogosto zaželite, da bi ubežali vsemu temu in tam nekje z nekom uživali zgolj mir. A roko na srce; življenje popolnega miru skorajda ne dopušča.

To je pred več kot 50 leti ugotovil tudi znanstvenik, ki je utemeljil stresa in je dejal: Stres je življenje in življenje je stres! In najverjetneje bo res tako, kajti vemo, da stres spremlja človeka vse od njegovega nastanka in je odziv telesa in duše na dejavnike, ki zmotijo njuno normalno ravnovesje. Že pračlovek je občutil stres, ko se je občasno srečal s pripadniki sosednjega plemena in se je v trenutku nevarnosti moral odločiti ali je dovolj močan in se bo zato s sovražnikom bojeval ali pa v svojo moč ni prepričan in bo zato raje zbežal.

Ta sistem, ki ga slikovito imenujemo »boj ali beg« je bil učinkovit dolga tisočletja človeške evolucije in je bil poglaviten za preživetje. In ohranil se je vse do danes, ko je zaradi  stresnega okolja in s tem povezanim stresnim načinom življenja, ta alarmni sistem ves čas zbujen, ne zgolj občasno, kakor pri naših prednikih. Četudi dandanes ne pomišljamo več ali bi se bojevali ali zbežali in so naše reakcije veliko bolj prefinjene, reakcija v telesu poteka na enak način, kakor nekoč in to ne glede na to, kaj na nas v tistem trenutku deluje stresno. In ta neprestana vzdraženost sistema »boj ali beg«  za nas in za naše zdravje ne prinaša ničesar dobrega.

Kaj se dogaja v našem telesu ob stresnem dejavniku?
Ko naši možgani neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa prepoznajo kot potencialno nevarno ali škodljivo, se začne niz določenih reakcij. Možganski center tako spodbudi nadledvični žlezi, da zvečata izločanje stresnih hormonov kot so adrenalin, noradrenalin in kortizol.

In ti hormoni sprožijo niz dogajanj, ki telo pripravijo na “boj ali beg”. Tako začne srce utripati hitreje in močneje, pospeši se dihanje in zveča krvni tlak, v kri pa se pospešeno sproščata glukoza in maščobne kisline za dodatno mišično delo. Hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa (koža, prebavila) usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo tako za boj kot tudi za beg.

V splošni odziv na stres poleg telesnih simptomov sodijo tudi vedenjske prilagoditve. Pri posamezniku se kažejo kot zvečana budnost, previdnost in usmerjena pozornost, zmanjšajo pa se dovzetnost za občutek bolečine, apetit in reproduktivno obnašanje. Prav tako opazimo, da dlani postanejo potne in mrzle, lahko pa se pojavijo tudi prebavne težave. Gre torej za zapleten sistem usklajenih reakcij, ki telo in duha pripravijo na čim učinkovitejšo obrambo pred grozečo nevarnostjo.

Posledice kroničnega stresa se kažejo na celotnem organizmu!
Enaki mehanizmi, ki nam pri soočenju z nevarnostjo omogočijo preživetje, pri kronični izpostavljenosti stresu vodijo v bolezni. Tako je stres zagotovo eden izmed dejavnikov tveganja za bolezni:

•    srce in ožilje (povišane vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi, trebušna debelost, nihanja krvnega tlaka, rezistenca na inzulin),
•    prebavila (razdražljivo črevesje, ulkusna bolezen želodca in dvanajstnika),
•    hormonski sistem (motnje menstrualnega ciklusa in libida),
•    imunski sistem (zmanjšana odpornost na okužbe, saj je že dolgo znano, da je imunski sistem povezan tudi z našim nezavednim delom; to je s čustvi, čutenjem in  mislimi.),
•    psihične spremembe (napetost, žalost, tesnoba, strah, nemir, silovito odzivanje na drobne dogodke, otopelost, pomanjkanje volje, motnje razpoloženja, nezbranost, motnje spanja, spomina in apetita, občutek stalne izčrpanosti in brezupa, jokavost,…),
•    vedenjske spremembe (zatekanje k alkoholu, cigaretam, prenajedanju, delu …),
•    sproženje ali poslabšanje zdravstvenih težav (astma, artritis, glavoboli, srčne aritmije, angina pektoris, alergije, duševne motnje …).
Kaj storiti?
Pomembno je, da poskusimo stres obrniti v smer, ki nam služi kot izziv in kot pomoč na poti učenja in ne toliko kot breme, ki nam prinaša bolezni in skrajšuje življenje. Vendar je velikokrat prav to umetnost, ki je ne obvladamo. Tudi zato, ker stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko rešljivi, pač pa ju določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje ter širše in ožje okolje, v katerem oseba živi.

Pomembni so tudi življenjska naravnanost posameznika in medčloveški odnosi. Tako lahko sklenemo, da bo določeni dogodek za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju. Razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnost reševanja je tisto, kar nam pove, ali bo stres škodljiv ali pa ga bomo lahko obvladali in nas bo celo vzpodbudil k delu. In zato je za obvladovanje stresa pomembno, da si vsak posameznik zase pravilno postavi meje lastne zmogljivosti in seveda mu mora tudi družbeno okolje pri tem pomagati in mu to omogočiti!

Za lažje premagovanje in uspešnejše spopadanje z vsakodnevnim stresom je na voljo kar nekaj pripravkov (Dominor, ginseng, vitamini in minerali,…) in tudi homeopatskih zdravil, ki se dobijo brez recepta in so lahko uspešno dopolnilo k že prej omenjenemu sprejemanju in pojmovanju življenja.

Ob vsem tem pa se je potrebno zavedati, da je naše življenje podobno čolnu, ki ga lahko spustimo med valove, kakršne smo zmožni prekrmariti. Lahko pa čolnu prizanesemo s stresnimi valovi in ga privežemo v pristanišče. Tam bo čoln sicer varen, a dno mu bo čez čas zagotovo zgnilo!

Uspešno in čim manj stresno krmarjenje med valovi življenja želim!