ZDRAVJE

Suha koža

Zategovanje kože je prvi znak, da je koža suha
 
Povrhnja plast kože, imenovana rožena plast, je prekrita s plastjo medcelične maščobe, drobnih roženih luskic, maščob loja, ki jih izločajo lojnice, znoja ter lipidov. Vse to sestavlja epidermalno bariero, ki upočasnjuje izhlapevanje in s tem pomagajo ohranjati vlago v globljih plasteh ter tako ohranjajo kožo mehko in voljno. Hkrati je to zaščitna plast, ki ima kisel pH (5-6), kar zavira rast mikroorganizmov, nevtralizira baze in vzdržuje odpornost do šibkejših kislin, ki pridejo v stik s kožo. Zaradi kislosti to plast imenujemo tudi maščobno-kislinski plašč. Če se ta plast poškoduje, postane koža bolj nagnjena k izsušitvi ter bolj občutljiva na zunanje dejavnike. Koža izgubi svojo prožnost, roževinaste celice povrhnjice se luščijo, vlaga hitreje izhlapeva, koža pa zato postaja suha.
 
Vzroki:
Vzrokov za nastanek suhe kože je več in se lahko med seboj prepletajo.
Sezonski vpliv: suha koža se lahko pojavi tako poleti kot pozimi. Poleti nastane zaradi večje izpostavljenosti sončnemu sevanju in klimatskim napravam, pozimi pa je vzrok zanjo centralno ogrevanje, ki  močno znižana zračno vlago ter vremenski vplivi kot so mraz in veter, ki pa kožo še dodatno izsušujejo. 
 
Umivanje, ki je prepogosto ali z neprimernimi kozmetičnimi pripravki lahko prav tako izsušijo kožo. Z umivanjem namreč s kože odstranjujemo nečistoče, a če je umivanje prepogosto, lahko poškodujemo tudi maščobno-kislinski plašč kože.
 
S starostjo se koža tanjša in postaja manj elastična. Zaščitna funkcija je bistveno slabša. Delovanje žlez lojnic in znojnic se zmanjša, zato je maščobno-kislinski plašč kože spremenjen. Koža postane manj odporna pred vplivi okolja. Prav tako se zmanjša količina snovi, ki zagotavljajo vlažnost, zato postane koža suha, nagubana in izgubi prožnost.
 
Koža otrok, predvsem dojenčkov ima neustrezno razvito zaščitno funkcijo, zato vse snovi, ki prihajajo v stik z otroško kožo, lažje prodrejo vanjo. Varovalni maščobno-kislinski plašč ima pri majhnih otrocih bistveno manjšo kapaciteto kot normalna koža odraslih in tudi zato lahko prihaja do suhosti kože.
 
Genska predispozicija in nekatere bolezni so prav tako pogost vzrok. Suha koža je pogosto podedovana in jo ugotavljamo praktično pri vseh bolnikih z atopičnim dermatitisom in bolnikih z luskavico (psoriaza). Pojav suhe kože je pogostejši tudi pri bolnikih z diabetesom.
 
Prehrana: nekatere maščobne kisline v zaščitni maščobno-kislinski plasti na koži se vnašajo samo s hrano. Med njimi je tudi linolna kislina, ki je naše telo ne more samo sintetizirati. Zato tudi neuravnotežena prehrana lahko vodi k povečanju možnosti za nastanek suhe kože. 
 
Zdravila lahko izzovejo tudi neželene učinke, med njimi suhost kože. Med njimi velja omeniti zdravila, ki so pogosto predpisovana za zdravljenje aken. 
 
Simptomi:
Znake suhe kože ponavadi dokaj hitro opazimo in tudi občutimo. Koža začne zategovati, kot da je premajhna, se lušči, je brez leska, hrapava in robata,  pojavljajo pa se tudi vidne drobne pore. Zaradi prosevanja ožilja je pogosto bolj rožnate ali celo rdečkaste barve. V kasnejši fazi se pridruži tudi srbenje in hitrejše pojavljanje gub in gubic. Suha koža se lahko pojavi na obrazu in ustnicah, kjer je tudi najbolj vidna in moteča, nikakor pa ne smemo spregledati suhosti kože na drugih delih telesa. 
 
Kaj storiti?
V boju s suho kožo smo sami tisti, ki lahko storimo največ. Kajti koža je živ organ in potrebuje ustrezno nego. Zato poskrbimo, da koži namenimo dovolj snovi, ki jih potrebuje. To so tako maščobne kot vodne komponente, ki kožo namastijo in navlažijo. 
Suha koža si zasluži posebno pozornost še posebno v jesenskem in zimskem času, ko zunanji dejavniki kot sta veter in mraz kožo še dodatno obremenjujejo. Kljub želji, da bi svojo kožo s široko dostopnimi kozmetičnimi izdelki zaščitili in negovali, moramo biti pri izbiri pozorni. Kajti samo premišljena in pravilna nega je tista, ki nam bo zares pomagala. V lekarni je na voljo pestra izbira pripravkov, ki koži vračajo zanjo pomembne snovi. Med pomembnimi sestavinami so linolna kislina, rastlinska in mineralna olja, termalne vode, glicerol, čebelji vosek in maslo karite. Prav tako je mnogim pripravkom dodana sečnina, ki nase veže vodo ter jo tako zadržuje v koži in s tem ohranja vlago. 
 
Vsekakor se je potrebno izogibati škodljivim zunanjim dejavnikom in agresivnim snovem, poskrbeti je potrebno za ustrezno umivanje (blaga mila, voda ne sme imeti več kot 35°C), skrbeti za hidratacijo kože z nanosom vlažilnih emulzij po vsem telesu, z gibanjem v prostoru z zadostno vlažnostjo in pitjem zadostnih količin tekočin, ob odhodu na odprt prostor pa zaščititi nepokrite dele telesa z ustreznimi izdelki, ki vsebujejo dovolj lipidov. Prav tako pa ne pozabimo na uravnotežene prehrano z dovolj vitaminov in mineralov ter namenimo tudi naši koži dovolj počitka in spanja, saj se med spanjem koža čisti, odpravlja čez dan nastale nepravilnosti in se obnavlja, tvori nove celice in proizvaja kolagen. 
 
Kozmetičnih pripravkov je veliko, proizvajalcev prav tako; izbira pa odvisna od tipa kože. Zato se je smiselno oglasiti v lekarni, kjer Vam šele na podlagi težav in tipa kože svetujemo ustrezen pripravek, ki bo koži povrnil njeno lepoto.
In če v današnjem času vse teži k zategovanju, naj vsaj koža preneha zategovati!
 
 
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTORICA: Polonca Fiala Novak, mag. farm.