Učne težave in novo šolsko leto – kako pomagati otroku do boljših rezultatov!

Začetek novega šolskega leta prinaša veliko izzivov, še posebej za otroke z učnimi težavami. Te težave se lahko kažejo na različne načine, od težav s koncentracijo do težjega razumevanja snovi, kar lahko vodi do slabših šolskih rezultatov in zmanjšane samozavesti. Starši in učitelji lahko s pravočasnim prepoznavanjem in ustrezno podporo pomagajo otroku, da se sooči z izzivi, izboljša svoje učne veščine ter doseže boljše rezultate.

Novo šolsko leto tako otroke kot njihove starše postavlja pred številne izzive, glede na naraščanje učnih težav pa k iskanju novih metod poučevanja spodbuja tudi marsikaterega učitelja. Čeprav naj bi šola bila prostor učenja, rasti in nepozabnih doživetij, iz katerega odidemo samozavestni, polni življenjske motivacije ter pripravljeni na vsakršno situacijo, v njej kar 20 % otrok ne uspe razviti svojih potencialov.

Gre za posledico tega, da ti otroci v procesu učenja niso deležni ustrezne podpore in pomoči oziroma da način podajanja učnega gradiva ni prilagojen učni težavi, s katero se soočajo. To je v večini primerov rezultat dejstva, da njihova učna težava niti ni diagnosticirana, na temelju česar se ponuja zaključek, da je učne težave mogoče v veliki meri omiliti, nekatere pa odpraviti ali njihov razvoj preprečiti, če otrok le ima podporno domače in šolsko okolje, kjer se ima komu zaupati.

Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran

Neodvisno od tega je vnovičen prihod v šolske klopi veliko lažji, če je otrok na šolo pripravljen z ustreznimi šolskimi potrebščinami (takšnimi, ki so mu všeč in tistimi, ki jih zahteva šola), načrtom in organizacijo tako šolskih kot obšolskih dejavnosti, urejenim, le njegovim učnim kotičkom ter s konkretnimi cilji za tekoče šolsko leto. Sicer k vsemu naštetemu, kot k premagovanju učnih težav, veliko prispevajo starši, za katere se priporoča, da so v šolanje otroka tesno vpeti in neprestano seznanjeni z njegovim uspehom ter vedenjem, a da namesto njega vendar ne opravljajo šolskih obveznosti.

Dovolj je, če so do šole in učenja naravnani pozitivno, če otroka spodbujajo k radovednosti in v njem vzbujajo veselje do učenja, če skrbijo za njegovo dobro počutje, ga podpirajo in pohvalijo, ko je to potrebno, ter se z njim redno (brez zadržkov) pogovarjajo. Ko gre za učne težave, je namreč prav slednje ključnega pomena, saj mu drugače ne morejo zagotoviti potrebne pomoči.

Učne težave se razvijejo pri komerkoli

Tisto, kar lahko otroka najbolj ovira pri usvajanju novih veščin in znanj, prav tako pri vsakodnevnem funkcioniranju, so učne težave, razvoju katerih je izpostavljen praktično kdorkoli. Na njihov pojav vplivajo okolje in motnje v duševnem razvoju, četudi so učne težave znotraj stroke poimenovane različno, pa je vsem skupna definicija, da učne težave opredeljujejo kakršnakoli odstopanja od pričakovanih veščin ter spretnosti, značilnih za določeno razvojno obdobje.

So torej v veliki meri produkt sodobnega načina življenja, v katerem otrok ni deležen podpore, ob kateri bi se v polnosti razvil, natančneje spleta zunanjih in notranjih dejavnikov (bolezni, motenj v duševnem razvoju), med katerimi najbolj izstopa bodisi domače bodisi učno nespodbudno okolje.

Otrok ima tako težave pri usvajanju novih veščin in znanj, sooča se s slabo samopodobo, težko navezuje stike in se ne zna vključevati v socialne sredine, ima majhno število prijateljev ali sploh ne, dosega pa tudi slabši učni uspeh, kar zmanjšuje njegove možnosti za pridobitev dobre izobrazbe. Vse našteto dolgoročno pripelje še do pomanjkanja motivacije, kajti otrok zaradi učnih težav kljub trudu ne dosega želenih rezultatov, v hujših primerih pa celo do depresije, anksioznosti in čustveno-vedenjskih motenj.

Obstaja več vrst učnih težav

Do razvoja učnih težav pripelje preplet neugodnih bioloških, socialnih, kognitivnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikov, ki se kaže najsi bo na enem samem področju najsi bo na več njih (na področju pisanja, govora, branja, jezika, spomina, pozornosti, matematike, gibanja).

Poleg tega so učne težave kratkotrajne (prisotne v časovno omejenem obdobju) ali dolgoročne (nekatere vztrajajo vse življenje), za odpravo enostavne ali pa kompleksne, kar je med drugim odvisno od vrste učne težave, s katero se otrok sooča.

Obstajajo:

• splošne učne težave, pogojene z vplivi okolja in znižanimi intelektualnimi sposobnostmi, ki vodijo v slabše ter od običajnega počasnejše pridobivanje znanja na vseh področjih, in
• specifične učne težave, plod vpliva okolja ter genetskih dejavnikov, ki se pojavljajo v obliki oteženega usvajanja veščin na posameznem področju.

Prepoznavanje specifičnih učnih težav

Specifične učne težave so odvisne od motenj ali razlik v delovanju osrednjega živčevja (prisotne so navkljub povprečnim ali nadpovprečnim intelektualnim sposobnostim) na ravni slušno-vidnih (jezik, branje, pravopis) ali vidno-motoričnih procesov (pisanje, matematične spretnosti, praktične dejavnosti, socialne veščine). Tako nastanejo zaradi notranjih nevrofizioloških dejavnikov na področju pisanja, pravopisa, branja, računanja, pomnjenja, mišljenja, komunikacije, koordinacije, čustvene pismenosti, pozornosti in socialnih kompetenc.

Na osnovi tega poteka tudi njihova delitev, zaradi česar so znane naslednje specifične učne težave.

• Težavena področju branja (specifična motnja branja, disleksija) kot učne težave z vidnim in slušnim predelovanjem, zaznavanjem, obdelavo ter analiziranjem informacij. Prepoznati jih je mogoče po hitrosti, nenatančnosti, nerazumevanju prebranega.
• Težave na področju pisanja in pravopisa (specifična motnja pisanja, disgrafija, dispraksija, disortografija) kot učne težave s pisnim izražanjem, pisanjem, pravopisom, črkovanjem ter z organizacijo besedil. Prepoznati jih je mogoče po neusklajenosti gibov rok in oči, neustreznem oblikovanju črk.
• Težave na področju matematike (specifična motnja računanja, diskalkulija) kot učne težave pri učenju matematičnih veščin in spretnosti. Prepoznati jih je mogoče po omejeni sposobnosti razumevanja in izvajanja osnovnih matematičnih operacij, nezmožnosti pridobivanja in razumevanja matematičnih konceptov.

Težave na področju govora in jezika kot učne težave z uporabo jezika, izražanjem sebe, razumevanjem drugih ter s komunikacijo. Prepoznati jih je mogoče po okrnjenem razumevanju jezika, neustrezni izgovorjavi.

Učne težave je mogoče premagati

S kakršnokoli že učno težavo v smislu vrste in stopnje se otrok spopada, se je pomembno zavedati, da je učne težave možno premagati, nekatere pa vsaj omiliti. K temu največ pripomorejo spodbudno domače in šolsko okolje ter ustrezen pristop do podajanja znanja.

Starši naj zato doma otroku nudijo podporo, ki jo potrebuje, ga spodbujajo k napredku, mu omogočijo več vaje in mu zagotovijo ustrezno pomoč, tudi če gre le za dodatno razlago. Hkrati naj sodelujejo z učitelji in drugimi strokovnimi delavci šole (pedagogi, specialni pedagogi, socialni pedagogi), s čimer ostajajo obveščeni o zmožnostih otroka ter morebitnih učnih težavah, vidnih le v šolskem okolju, po potrebi pa naj poiščejo dodatno pomoč.

V Sloveniji je v povezavi z učnimi težavami za pomoč mogoče zaprositi:

• pediatra (osebni zdravnik otroka in njegove starše usmeri na ustrezne strokovne službe),
• razrednika (ta ima skupaj s starši največ informacij o učni težavi, s katero se otrok sooča),
• svetovalno službo (svetovalni delavci, pedagogi, specialni pedagogi, socialni pedagogi so usposobljeni za opravljanje diagnostičnih postopkov, na temelju katerih se ugotavljajo morebitne učne težave, staršem pa tudi svetujejo o oblikah pomoči doma in v šoli),
• center za socialno delo (tamkajšnji zaposleni nudijo oporo in svetujejo o načinih vzgoje ter izobraževanja),
• razvojno ambulanto (tam se opravi celotna diagnostika in otroku ter staršem zagotovi potrebna pomoč, otroka pa se lahko usmeri tudi v zanj ustreznejši program vzgoje in izobraževanja),
• psihološko ambulanto (ugotavljajo se posebnosti, sposobnosti in učne težave otroka),
• pedopsihiatra (diagnosticira duševne motnje in nudi pomoč staršem ter otroku) in
• Zavod Republike Slovenije za šolstvo (možno je podati zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, skozi katerega se natančno opredeli in obrazloži potrebe otroka).

V izogib zatiranju otrokovih potencialov je učne težave nujno čim prej začeti premagovati ob podpori strokovne osebe, ki tako starše kot otroka usmeri k zanj najustreznejši obliki usvajanju znanja in veščin. Na ta način namreč otrok lahko doseže popolnoma enake rezultate kot otroci brez učnih težav.

Specialna pedagoginja Alenka Stare, ki stoji za Šolo prihodnosti, se otrokom z učnimi težavami posveča že vrsto let, na to temo pa izvaja interaktivna predavanja, seminarje in delavnice. Je avtorica več didaktičnih učbenikov in drugih pripomočkov, zanjo značilna pa je predvsem pozitivna naravnanost do življenja, s katero je po njenih besedah mogoče premagati vsako težavo. Prav zato starše, vzgojitelje in pedagoge opozarja, da učne težave niso nepremagljive, zahtevajo le prilagojeno podajanje znanja oziroma usvajanje novih veščin, znanj ter spretnosti. Njen moto se tako glasi: Življenje je lepo!