Upad kreditiranja še hujši kot so se bali

Mesec dni po zaostritvi pogojev za kreditiranje prebivalstva smo želeli preveriti, kakšen upad obsega kreditov je to povzročilo, a na Banki Sloveniji pravijo, da je za kakršnekoli zaključke še prezgodaj.  Po več informacij smo se zato obrnili na Združenje bank Slovenije, kjer sicer ne zbirajo in analizirajo podatkov o odobravanju kreditov bank svojih članic. “Smo pa pri Združenju v novembru izjemoma zaprosili banke za podatke za potrebe ugotavljanja učinkov Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva ter prejeli podatke od enajstih bank (od 16 bank in hranilnic), in sicer za prve tri tedne novembra,” so nam povedali. 

Kaj kažejo podatki? Kot poudarjajo v Združenju bank Slovenije, podatki dajejo okvirno oceno. “Iz podatkov je razviden izrazit upad kreditiranja, ki se pri posamičnih bankah giblje med 15 in do celo 50 odstotkov glede na primerljivo preteklo obdobje. Večina jih poroča o upadu kreditiranja med 30 in 40 odstotki,” pravijo v ZBS.  Večina bank ne poroča o razliki med upadom stanovanjskih in potrošniških kreditov, “kar pomeni, da ukrep učinkuje enako rigorozno tako na segmentu stanovanjskih kakor tudi potrošniških kreditov”. 

Preostanek članka si lahko pogledate na tej POVEZAVI

 

VIR: ZURNAL24.SIAVTOR: Janez ZalaznikBarbara PerkoFOTO: ARHIV(simbolična fotografija)