Upokojevanje v letu 2021 z višjo odmero pokojnine za moške?
Upokojevanje v letu 2021 pod prisilo delodajalca je začasno ustavljeno. Tako bo dokler Ustavno sodišče ne sprejme odločitve, ali je upokojevanje v letu 2021 po PKP7 res neustavno.
Upokojevanje v letu 2021 je s sprejemom PKP7 postalo neizogibno za delavce, ki so zaposleni, vendar izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Tem delavcem lahko delodajalec skladno s 21. členom PKP7 brez navedbe utemeljenega razloga poda odpoved delovnega razmerja z odpovednim rokom 60 dni. V primeru odpovedi na podlagi tega člena ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Bo upokojevanje v letu 2021 obvezno, prisilno?
Nova zakonodaja ne določa prisilnega upokojevanja, gre le za nov odpovedni razlog na podlagi katerega je možno začeti postopek za upokojevanje v letu 2021. 21. člen PKP7 določa le zakonsko možnost. Ne določa pa tudi obveznost delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Upokojevanje v letu 2021 in višina odpravnine
Zmotno je splošno prepričanje javnosti, da vsakemu delavcu, ki se odloči za upokojevanje v letu 2021 pripada odpravnina v višini 10 plač. Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Ta pa je navzgor omejena z zneskom 10-kratnika osnove (povprečne delavčeve plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo).
Upokojevanje v letu 2021 je začasno ustavilo ustavno sodišče
Zahtevo za presojo ustavnosti določb za upokojevanje v letu 2021 po interventni zakonodaji so vložili sindikati. Po njihovem mnenju gre za dokaz, da je način poseganja v delovno-pravno zakonodajo in institute, povezane z upokojevanjem, neprimeren.
Prisilno upokojevanje v letu 2021 je začasno ustavljeno dokler Ustavno sodišče ne sprejme odločitve, ali je upokojevanje v letu 2021 po PKP7 res neustavno. Po oceni ustavnega sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne.
Kakšen pa je status delavcev, ki so jim v vmesnem obdobju že bile vročene odpovedi?
Ustavno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUstS določilo način izvršitve odločitve o zadržanju izpodbijanih zakonskih določb, v skladu s katerim se do končne odločitve zadrži učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 in prvega odstavka člena 156a ZJU.
VIR: DATA.SI
Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran 
