fbpx

Vitaminsko mineralni dodatek za nosečnico

Bodoči starši v današnjem času veliko pozornost namenjajo načinu življenja glede vpliva na plod. Želijo si seveda predvsem zdravega otroka, zato pazijo na zdravo prehrano in izogibanje škodljivim razvadam. V lekarnah nas bodoče mamice pogosto sprašujejo glede prehranskih nadomestkov, ki bodo zagotovili vnos hranil v zadostnih količinah za zdrav razvoj otroka.

Pri izbiri ustreznega dodatka smo pozorni na količine posameznih hranil, ki naj ne bodo prenizke, v nekaterih primerih tudi ne previsoke. Že med načrtovanjem nosečnosti, vsaj 1 mesec pred zanositvijo in nato še vsaj prvo trimesečje svetujemo dodajanje folne kisline, ki se jo v lekarnah dobi tudi v obliki zdravila. Zdravilu praviloma dajemo prednost pred prehranskim dopolnilom, saj lahko bolje zaupamo v kvaliteto izdelka. Folna kislina preprečuje okvaro nevralne cevi, vključujoč možganov in hrbtenjače, podpira rast in ustrezen razvoj plodu in posteljice. Večina zdravstvenih organizacij priporoča dnevni vnos 400 do 800 mikrogramov folne kisline.

Med vitamine B skupine spadata tudi piridoksin (vitamin B6) in kobalamin (vitamin B12). Oba sta pomembna pri nastajanju rdečih krvničk, piridoksin poleg tega pomaga materinemu telesu pri izkoriščanju beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, kar pomaga pri rasti in razvoju plodu. Dodatek piridoksina lahko tudi pomaga pri zmanjševanju slabosti. Nosečnica potrebuje dnevno 1,8 mg piridoksina in 4,5 mg kobalamina.

Za rast plodu je pomemben vitamin A, ki ima vlogo pri rasti kosti, nastajanju kože in zdravem vidu. Zaradi nekaterih poročil o teratogenosti (škodljivosti za plod) v visokih odmerkih svetujemo previdnost, priporočen dnevni vnos je 700 mikrogramov, preseči pa ne sme 3000 mikrogramov dnevnega vnosa.

Med vitamini, ki naj jih vsebuje vitaminsko-mineralni dodatek ne sme manjkati vitamin D. Ta vpliva ugodno na absorpcijo kalcija, ki je pomemben za izgradnjo zob in kosti. Nosečnica naj bi dnevno zaužila 950 do 1000 mg kalcija in ne več kot 2500 mg. Nekatera opažanja kažejo tudi na to, da lahko pomanjkanje vitamina D ali kalcija vpliva na preeklampsijo in prezgodnji porod. Posebno med zimskimi meseci, ko se manj izpostavljamo sončnim žarkom je zato primerno pomisliti na dovoljšen vnos vitamina D. Priporočen dnevni vnos ob predpostavki, da nosečnica ni izpostavljena sončni svetlobi, znaša 15 mikrogramov. 

Med nosečnostjo se povečajo potrebe po železu, ki je potrebno za tvorbo rdečih krvničk s katerimi dovajamo kisik do plodu. Ob pomanjkanju železa se poveča tveganje za predčasen porod ali nizko porodno težo novorojenčka. Nosečnica naj bi zaužila 16 mg železa dnevno.

Nosečnice poleg tega povprašujejo po omega-3 maščobnih kislinah. Povečano zaužitje teh namreč nekatere raziskave povezujejo z zmanjšanjem pojavnosti depresije pri materah, manjšim tveganjem za predčasni porod, manjšo pojavnostjo alergij pri otrocih, boljšim razvojem in nevrokognitivnih sposobnostih pri novorojenčkih ter boljšo ostrino vida. Nosečnici priporočamo 650 mg omega-3 maščobnih kislin dnevno, od česar naj dokozaheksaenojska kislina (DHK) predstavlja vsaj 300 mg. Priporočen vnos lahko zagotovimo z zaužitjem dveh ribjih porcij na teden, kar tudi še ne predstavlja pomembnega tveganja vnosa prevelikih količin težkih kovin. Dovoljšen vnos DHK je potrebno zagotoviti predvsem v zadnjem trimesečju nosečnosti, ko poteka intenziven razvoj živčevja in očesne mrežnice.

Tako kot pri vseh ostalih populacijskih skupinah tudi pri nosečnicah priporočamo zagotovitev potreb po mikrohranilih preko uživanja uravnotežene in zdrave prehrane. Nosečnost predstavlja tveganje za premajhen vnos mikrohranil zaradi povečanih potreb in premajhnega vnosa, kot posledice nosečniške slabosti, kar govori v prid dodatku posameznih mikrohranil. Lekarna je primeren prostor za nakup takih dodatkov, saj omogoča posvet s strokovnjakom na podlagi česar dobite priporočilo primernega izdelka. To še posebno velja za nosečnico s katero od kroničnih bolezni, zaradi katerih uporablja zdravila na recept. Odsvetujemo nakup nepreverjenih proizvajalcev in sočasno uživanje več dodatkov, saj lahko preveliko odmerjanje določenih snovi škodi ne le materi ampak potencialno tudi otroku.

 

VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR:Bojan Madjar, mag. farm. spec. – FOTO:PIXABAY
Inline
Inline