Vpliv svetlobe na spanje

Težava s spanjem je izredno pogosta, na kar kaže tudi podatek, da vsak tretji človek trpi za nespečnostjo. Statistika kaže, da je po 65. letu je nespečnih okoli 25 % moških in kar 40 % žensk. 

Pomen dobrega spanja
Vemo, da je spanje fiziološki proces, ki ima obnovitveno vlogo. Če dobro spimo, se zbudimo zadovoljni in spočiti in smo lažje kos vsakodnevnim obveznostim, kar je tudi pogoj za kvaliteto življenja. Med drugim pa je spanje pomembno tudi za delitev celic, rast organizma, vzdrževanje telesne temperature in oblikovanje spomina. 

Dandanes spimo manj kot naši predniki! Zakaj? 
Pred pojavom elektrike so ljudje bili izpostavljeni popolni dnevni svetlobi in temnim nočem. Zato so tudi spali drugače, kot spimo danes. Tema je trajala okoli 12 ur in v tem času so ljudje spali od devet do 10 ur, v temi pa so bili budni  približno tri  ure.
To se je spremenilo, ko so izumili električno razsvetljavo konec 19. stoletja. Od takrat je tudi ponoči vse bolj svetlo. Ulična razsvetljava je prižgana vso noč, vse več ljudi pa ves dan uporablja računalnike, tablice in pametne telefone in tako skozi oči pošilja signale v možgane, da še ni noč. 
S tem motimo naravni fiziološki proces prehoda iz dneva v noč, opozarjajo znanstveniki. Danes je večina ljudi premalo izpostavljena naravni dnevni svetlobi, saj so zaprti v delovne prostore. Ponoči pa smo preveč izpostavljeni umetni svetlobi, kar slabo vpliva na naš cirkadiani ritem.

Kaj je cirkadialni ritem? 
Nekateri fiziološki, vedenjski in biokemični procesi v telesu potekajo v približno 24-urnih ciklih, ki jih imenujejo cirkadiani ritem. V ta ritem je vključenih več kot 100 bioloških procesov, denimo menjava spanja in budnosti, nihanje telesne temperature, nihanje nivojev raznih hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence in podobno.

Cirkadiani ritem človeka se je razvijal več kot tri milijarde let in je globoko zasidran v našem genskem zapisu. Ključno za normalno delovanje tega ritma pa je izmenjavanje dnevne svetlobe in teme. 
Denimo, ponoči, med spanjem, telesna temperatura pade, naš metabolizem se upočasni, izločanje hormona melatonina pa naraste. Ko sonce vzide, začne raven melatonina upadati in počasi se zbudimo.

Ni vsaka svetloba enako moteča in škodljiva!
Različna svetloba ima različne učinke. Sončna svetloba ima med drugim modre, močne kratke valovne dolžine, ki so pomembni predvsem zjutraj, ko moramo biti zbujeni. A če smo tej svetlobi izpostavljeni zvečer in ponoči ima to lahko slabe učinke na telo, saj mu daje občutek, da je še vedno dan. Takšna svetloba namreč zelo vpliva na znižanje melatonina ponoči.

Modri svetlobi pa smo izpostavljeni tudi preko denimo tabličnih računalnikov, mobilnikov in računalnikov, saj ti vsebujejo CFL luči, ki oddajajo prav takšno svetlobo. Če te naprave uporabljamo zvečer, lahko torej zmedemo naravni fiziološki proces, saj telo ne zazna, da je noč, ampak telesu pošilja signale budnosti. Zato težje zaspimo in imamo slabši spanec, hkrati pa se poveča tveganje za nekaterimi boleznimi.

Strokovnjaki pravijo, da bi se morali vsaj nekaj ur pred spanjem odreči napravam, ki oddajajo modro svetlobo, saj ta telesu pošilja signale budnosti. 
Druge vrste svetlobe, denimo zatemnjene daljše valovne dolžine rumene in rdeče svetlobe pa imajo zelo majhen vpliv na občutek telesa o tem, kdaj je dan in kdaj noč. Takšno svetlobo oddajata denimo sveča ali kamin, celo stare žarnice imajo veliko teh telesu “prijaznejših” valovnih dolžin.
Zato bi ob težavah s spanjem morali pomisliti tudi na to – da se umirimo ob pravi svetlobi! Tisti svetlobi, ki nas obdaja, pa tudi tisti, ki jo zanetimo sebi in drugim. S prijaznostjo, lepo in pomirjajočo besedo in dejanji.