Zakon o poroštvih države za stanovanjske kredite v javni obravnavi
Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo dalo predlog zakona, ki bo urejal poroštva države pri najemanju stanovanjskih kreditov. Namenjen bo reševanju stanovanjskega problema z nakupom primerne stanovanjske nepremičnine, zato ukrep predstavlja dodatno možnost siceršnje stanovanjske politike, katere glavni inštrument ostaja večanje fonda javnih najemnih stanovanj. Javna obravnava predloga zakona bo trajala do 10. februarja 2020.
Ključni cilj predloga Zakona o poroštvih Republike Slovenije za stanovanjske kredite je omogočiti najem kredita fizičnim osebam, državljankam in državljanom Slovenije, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo primerne stanovanjske nepremičnine v Sloveniji, pri tem pa izpolnjujejo pogoje glede najema kredita po pravilih Banke Slovenije. Želimo pa si, da bi Banka Slovenije po sprejetju zakona znova preučila smiselnost makrobonitetnih omejitev za kredite z državnim poroštvom in morda omilila zahtevane vrednosti mesečnega dohodka, ki mora ostati kreditojemalcu. Gre namreč za prvovrstno zavarovanje kreditov pri bankah, katerih finančna stabilnost se ob tem ohranja na ustrezni ravni.
Državno poroštvo bo namenjeno mladim do 35 let, mladim družinam z vsaj enim predšolskim otrokom, zaposlenim za določen čas ter prekarno zaposlenim, starim do 40 let, ki si želijo in zmorejo kupiti lastno stanovanjsko nepremičnino. S tem želimo omogočiti dostop do kreditov osebam, ki zaradi oblike zaposlitve niso bile primerne za najem kredita, oziroma olajšati začetek samostojne življenjske poti mladim in mladim družinam.
Predlog zakona predvideva možnost, da je do poroštva upravičen tudi kreditojemalec, ki ima v lasti stanovanjsko nepremičnino, vendar ta po površini ni primerna. Poroštvo države bo v tem primeru izdano, če bo kreditojemalec nepremičnino, ki jo že ima v lasti, prodal. Izjema od tega pogoja velja v primeru rekonstrukcije obstoječe neprimerne stanovanjske nepremičnine.
Državna poroštva se bodo lahko izdajala do 31. decembra 2030, skupni obseg poroštev pa je predviden v višini do 500 milijonov evrov glavnic kreditov. Letni obseg poroštev se bo določal v zakonih o izvrševanju proračuna, pri čemer je v že sprejetih proračunih 2020 in 2021 obseg določen v višini 200 milijonov letno.
Predvideno je 100 % poroštvo države za stanovanjske kredite do višine glavnice 150.000 evrov z ročnostjo največ 30 let (z vključenimi reprogrami) in lastna udeležba kreditojemalca v višini vsaj 20 %. Slednje kot kriterij za najem kredita določa že Banka Slovenije v Sklepu o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva.
Ker država z zakonom zagotavlja prvovrstno zavarovanje kreditov, predlog zakona določa tudi, da EOM za kredite s poroštvom po tem zakonu ne sme biti višja od EOM po višini glavnice in ročnosti primerljivega kredita za komitenta banke brez poroštva države. Kreditojemalec si bo banko lahko izbral sam, tudi na podlagi prejetih ponudb, za katere upamo, da bodo zaradi prvovrstnega zavarovanja kredita celo ugodnejše.
Predlog zakona predvideva, da bo država kot porok namesto kreditojemalca plačala največ šest zapadlih obrokov, pri tem pa bo z njim dogovorila individualni način poplačila regresne terjatve. Ta možnost bo kreditojemalcu v času trajanja kredita na voljo večkrat, vendar ob pogoju, da bo imel poravnane obveznosti iz regresne terjatve. V primeru unovčenja celotnega poroštva zaradi odpovedi kreditne pogodbe se bo regresna terjatev državi poplačala s prodajo nepremičnine, predkupno pravico za njen nakup pa bo imel Stanovanjski sklad RS.
