Zaščiteni delavci – katere kategorije uživajo varstvo pred odpovedjo?

ZDR-1 določa pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev

Postopek redne oz. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg vsebinskih in postopkovnih pravil glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določa tudi pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev. Kateri so t.i. »zaščiteni delavci«? To so predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši in invalidi ter odsotni z dela zaradi bolezni.

Kdo so predstavniki delavcev?

Zaščiteni delavci oz. kategorija zaščitenih delavcev, katerim delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili (ali sindikati), so t.i. predstavniki delavcev. Kdo so to? To so člani sveta delavcev, delavski zaupniki, člani nadzornega sveta (ki predstavlja delavce), predstavniki delavcev v svetu zavodu ter imenovani ali voljeni sindikalni zaupniki. To varstvo traja ves čas opravljanja njihove funkcije ter leto dni po njenem prenehanju. To varstvo je zagotovljeno le v primeru odpovedi, ki ni posledica kršitve zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.

Kdo so delavci pred upokojitvijo?

Zaščiteni delavci so tudi t.i. delavci pred upokojitvijo. Gre za delavce, ki so dopolnili starost 58 let ali delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Določeno je, da delodajalec takšnim delavcem brez pisnega soglasja (delavca), ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Veljajo pa tudi izjeme, za katere navedeno ne velja. Več o njih smo pisali v članku Delavci pred upokojitvijo in starejši delavci – poznate razliko?

Varstvo tudi za nosečnice

ZDR-1 določa tudi, da so zaščiteni delavci tudi starši. In sicer je v zakonu določeno, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Enako velja tudi za starše, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po izrabi tega dopusta. Ne le, da delodajalec ne sme podati odpovedi, zakon delodajalcu izrecno prepoveduje opraviti kakršnokoli ravnanje, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. za zaposlitev novega delavca. Izjemoma lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, v kolikor so podani razlogi za izredno odpoved. Možno je odpovedati pogodbo tudi zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni

Iz razloga nezmožnosti in poslovnega razloga pred odpovedjo so zaščiteni delavci tudi invalidi. In sicer na način, da je za podajo odpovedi predpisan poseben postopek. Ta je delno urejen v predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Kako pa je z delavci, ki so odsotni z dela zaradi bolezni? V tem primeru gre za relativno varstvo pred odpovedjo. Velja namreč, da so delavci ob izteku odpovednega roka v primeru odpovedi iz poslovnega razloga oz. razloga nesposobnosti v bolniškem staležu, varovani na naslednji način. In sicer jim delovno razmerje dejansko preneha z dnem, ko se delavec vrne na delo oz. bi se moral vrniti na delo. A najpozneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. To sicer pomeni, da je odpoved delavcu v bolniške staležu lahko podana in vročena. Normalno tudi teče odpovedni rok. Edino, kar je, je to, da se odloži le prenehanje delovnega razmerja.

vir: data.si

Sorodni članki:

Predsednik republike Borut Pahor na Gimnaziji Lava, Celje, Savinjska regija Prva seja Sveta Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji PRESTAVLJENO: Tek Otrok otroku prestavljen na 20. september 2019 Diskriminacija plačnih razmerij med ženskami in moškimi