Zmanjšajte račune za ogrevanje – tudi manjši ukrepi prinesejo prihranke

Burno dogajanje na svetovnih trgih (ne samo na energetskem) se odraža tudi na položnicah za ogrevanje. Vlada določa najvišje dovoljene cene več energentov, kar pomeni, da so zneski nižji, kot bi bili brez regulacije. Ker pa dobavitelji cene skoraj brez izjem postavljajo na najvišjo dovoljeno raven, razlik in manevrskega prostora za prihranke z zamenjavo dobavitelja trenutno ni. Vseeno lahko z določenimi ukrepi privarčujemo. Preverite, kako. Tisti, ki imate na voljo več virov ogrevanja, izberite tistega, ki je trenutno najcenejši – pripravili smo izračune in primerjave.

Kako prihraniti pri ogrevanju: devet nasvetov

Kdor ima možnost in finančna sredstva, naj poskrbi za energetsko učinkovitost svojega doma. Kakovostna izolacija strehe in fasade, nova okna, učinkovita grelna naprava – vse to dolgoročno močno zmanjša stroške in negativni vpliv na okolje. Naložba se vam bo povrnila v naslednjih kurilnih sezonah. Preverite tudi, kaj ponuja Eko sklad, na voljo so tako krediti kot nepovratna sredstva.

zmanjsajte-racune-ogrevanje-2

Tiste, ki večjih naložb trenutno ne načrtujete, lahko že z manjšimi spremembami bivalnih navad, rednim čiščenjem grelnih teles in za stopinjo nižjo temperaturo v stanovanju dosežete prihranke. V časih, ko so cene energentov podivjane, šteje vsak evro. Več ukrepov, kot boste sprejeli, večji bo seštevek prihrankov. Poglejmo, kaj lahko storite brez večjih vlaganj in odrekanj.

1. Namestite termostatske ventile

Termostatski ventili pomagajo vzpostaviti in vzdrževati želeno temperaturo v vsakem prostoru posebej, zato lahko prihranite približno 15 odstotkov energije. Če za ogrevanje etažnega stanovanja (60 m2) in sanitarne vode porabite okrog 2600 kWh zemeljskega plina na mesec, lahko prihranite 380 kWh oz. 31 evrov na mesec. Cena zemeljskega plina za gospodinjstva z vsemi davki: 0,08 €/kWh (Surs, 2. četrtletje 2022)

zmanjsajte-racune-ogrevanje-3

Ob upoštevanju, da kurilna sezona v povprečju traja šest mesecev, je torej prihranek 186 evrov na sezono. Če hišo (160 m2) ogrevate s toplotno črpalko in na ogrevalno sezono v povprečju porabite 2000 kWh električne energije, lahko s termostatskimi ventili in centralno regulacijo prihranite 400 kWh oz. 64 evrov na sezono. Cena električne energije za gospodinjstva z vsemi davki: 0,16 €/kWh (Surs, 2. čertletje 2022)

2. Temperaturo prilagodite prostoru

V bivalnih prostorih pozimi zadostuje od 20 do 22 stopinj Celzija, v otroški sobi in kopalnici kakšna stopinja več. Pri tem upoštevajte, da vsaka dodatna stopinja Celzija pomeni povečanje rabe toplotne energije za šest do osem odstotkov. V primeru 60 m2 stanovanja to pomeni 156 kWh (208 kWh) večjo porabo zemeljskega plina na mesec oz. 75 evrov (99 evrov) na kurilno sezono.

3. V vsakem primeru znižajte temperaturo ogrevanja

Če temperaturo ogrevanja znižate s 24 °C na 23 °C, lahko prihranite do 6 odstotkov električne energije. Če jo znižate z 20 na 19 °C, je lahko prihranek tudi do 7,5-odstoten. Enako velja za zemeljski plin.

4. Ogrevajte le prostore, ki jih uporabljate

Z ogrevanjem zgolj tistih prostorov v hiši, ki jih uporabljate, lahko prihranite do 5 odstotkov zemeljskega plina.

5. Radiatorji in druga ogrevalna telesa naj bodo prosta

Ne zalagajte jih s pohištvom, ne zagrinjajte z zavesami in drugimi predmeti, prah in druge smeti med rebri radiatorja pa redno odstranjujte. V nasprotnem primeru lahko oddajo tudi do 20 odstotkov manj toplote.

6. Preverjajte, če so radiatorji odzračeni

Redno preverjajte, ali so radiatorji enakomerno ogreti po celotni površini. Če niso, jih je treba odzračiti, saj lahko zrak v sistemu poveča stroške ogrevanja tudi za 15 odstotkov.

7. Bodite pozorni na porabo tople vode

Ogrevanje sanitarne vode je eden izmed največjih porabnikov električne energije v gospodinjstvu. Če čas prhanja s toplo vodo, ki jo greje električni bojler, skrajšate samo za minuto, lahko prihranite toliko energije, kot je je potrebne za 40 polnitev mobilnega telefona.

8. Koliko lahko prihranite, če zmanjšate porabo tople vode?

Če sanitarno vodo ogrevate z zemeljskim plinom in porabo tople vode zmanjšate za samo 10 litrov na dan, lahko prihranite do 14 evrov na leto. Štiričlansko gospodinjstvo lahko tako prihrani 56 evrov na leto.

9. Električne naprave izklopite, ko jih ne uporabljate

Električne naprave, ki jih ne uporabljate, a so kljub temu v stanju pripravljenosti (stand-by), porabljajo električno energijo: televizija in prenosni računalnik 1 W, namizni računalnik pa kar 5 W. Če upoštevamo, da so v stanju pripravljenosti 20 ur na dan, lahko z izklapljanjem iz omrežja na leto prihranite okrog 7 evrov.

Kako so se v zadnjih dveh letih spremenile cene energentov?

V zadnjih dveh letih so se razmerja med cenami različnih energentov spremenila. Najcenejše je še vedno ogrevanje s sekanci oziroma z drvmi, najdražje z utekočinjenim naftnim plinom, vmes pa se je vrstni red dodobra premešal. Dejstvo je, da bomo za ogrevanje vsi plačevali več, z upoštevanjem bolj ali manj preprostih nasvetov pa lahko poskrbimo za manjšo porabo energije. Najcenejša je namreč tista, ki je ne porabimo.

ogrevanje-podrazitve

Za kilovatno uro (kWh) energije iz drv je bilo treba pred dvema letoma odšteti od 2,5 do 3 cente, danes od 5 do 5,5 centa, odvisno od izkoristka kotla (sodobni kotli na polena imajo boljše izkoristke, zato je lahko cena za kWh energije tudi le 4 cente).

Tisti, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, so leta 2020 za kWh odšteli približno 4,5 centa, danes od 4 do 5 centov (s toplotno črpalko z grelnim številom 3,2). Pri peletih je bila cena za kWh 5 centov, danes je 14,4 centa. Kilovatna ura energije iz zemeljskega plina, ki je bil vedno cenejši od kurilnega olja, je pred dvema letoma stala okrog 7 centov, danes stane 12,5 centa. Cena za kWh energije iz kurilnega olja je bila okrog 10 centov, danes je približno 14,5 centa.

Najbolj so se podražili peleti

Primerjava cen energentov na spletnem mestu pisarne Ensvet v Novi Gorici kaže, da so se v zadnjih dveh letih najbolj podražili peleti, in sicer za kar 134 odstotkov. Vzemimo za primer 150 kvadratnih metrov veliko hišo z letno porabo za ogrevanje 17.250 kWh, kar ustreza porabi 11,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter.

Ogrevanje takšne ne ravno energijsko varčne hiše (kakršnih je pri nas še vedno razmeroma veliko) se je od oktobra 2020 do septembra 2022 podražilo za več kot 130 odstotkov.

zmanjsajte-racune-ogrevanje-4

Vlada je sicer delno regulirala cene naftnih derivatov, ker pa je imela pri tem manj manevrskega prostora kot pri elektriki, je ogrevanje s kurilnim oljem danes za kar 74 odstotkov dražje kot pred dvema letoma.

Sledijo zemeljski plin z 58-odstotno podražitvijo, utekočinjeni naftni plin (UNP) z 48-odstotno in drva z 41-odstotno podražitvijo. Pri tem je treba poudariti, da je pri izračunu upoštevana cena drv, kupljenih neposredno pri kmetu. Cene v trgovskih centrih so bistveno višje.

Drva kupujte pri lokalnem ponudniku in ne v trgovskih centrih. Razlika v ceni za veliko paleto je lahko tudi več kot 100 evrov. Ne pozabite: kurjenje vlažnih drv močno obremenjuje okolje (škodljivi izpusti iz peči se povečajo tudi do 20 odstotkov, za prav toliko se zmanjša izkoristek kurilne naprave, zato so stroški ogrevanja višji).

Elektrika prvič cenejša kot kurilno olje

Najmanj, za zgolj 7,5 odstotka, se je podražilo ogrevanje z električno energijo (upoštevana je cena enotne tarife), kar velja tako za tiste, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, kot za one, ki svoj dom ogrevajo z lokalnimi električnimi pečmi.

zmanjsajte-racune-ogrevanje-5

Elektrika je tako trenutno cenejša kot kurilno olje, kar se je pri nas zgodilo prvič. Ta anomalija, če lahko temu tako rečemo, je posledica reguliranih cen elektrike (zamejitev cen tako za elektriko kot za zemeljski plin velja do 31. avgusta 2023). Več o ukrepih vlade na področju energentov si lahko preberete na tej povezavi.

Če se bo kurilno olje, ki je bilo v preteklosti najbolj razširjen energent, podražilo, se bo očitno bolj splačalo ogrevati z lokalnimi električnimi pečmi.

Če imate klimatsko napravo, izrabite njeno učinkovitost in jo uporabite za dopolnilno ogrevanje prostorov, dokler temperatura podnevi ne pade pod 10 °C.

Stroški ogrevanja stanovanja v večstanovanjski stavbi

Že lani so stanovalci v marsikaterem bloku dobivali občutno višje položnice, saj so morali zaradi težav, ki so jih imeli upravniki pri sklepanju novih pogodb z dobavitelji energentov, za ogrevanje plačevati kot poslovni in ne gospodinjski odjemalci.

Vlada je februarja letos z interventnim zakonom izenačila pravice etažnih lastnikov in drugih uporabnikov v večstanovanjskih stavbah s pravicami drugih gospodinjskih odjemalcev. A tako kot za lastnike hiš se je ogrevanje podražilo tudi za etažne lastnike. Pregledali smo položnice za ogrevanje treh stanovanj.

   2020 2021 jan.–sept. 2022 
58 m2 (neizoliran blok, zemeljski plin, plinovod)   511 €  600 €  360 € *
 41 m2 (izoliran blok, daljinsko ogrevanje  457 €  452 €  460 € **
 70 m2 (neizoliran blok, daljinsko ogrevanje  570 €  730 €  550 € ***

* Ob podobni povprečni porabi toplote za ogrevanje bo letni strošek za ogrevanje bo skupni strošek za ogrevanje v letu 2022 ob trenutni ceni zemeljskega plina okrog 800 evrov.
** Ob podobni povprečni porabi toplote za ogrevanje bo letni strošek za ogrevanje presegel 700 evrov.
*** Ob podobni povprečni porabi toplote za ogrevanje bo letni strošek za ogrevanje najverjetneje presegel 900 evrov.

V blokih omejena možnost izbire

Medtem ko imajo lastniki hiš pri izbiri načina ogrevanja proste roke, tisti, ki živijo v večstanovanjski stavbi z daljinskim ogrevanjem, možnosti izbire nimajo.

zmanjsajte-racune-ogrevanje-6

Etažni lastniki lahko sicer sami določijo, kdaj se bo v njihovem bloku začela ogrevalna sezona, prav tako se dogovorijo, kakšen režim ogrevanja jim najbolj ustreza glede na njihove potrebe in navade, skupno odločitev pa posredovati upravniku oziroma skrbniku kotlovnice. Na stroške ogrevanja lahko (do določene mere) vplivajo zgolj s spremembami svojih navad.

Kdor pa ima doma dva ali več alternativnih virov ogrevanja, naj izbere trenutno najcenejšega oziroma jih med seboj smiselno kombinira. Uporabniki dvotafirnega sistema pri električni energiji, ki imate bivanjske prostore ustrezno izolirane in se ogrevate (tudi) na elektriko, boste prihranke lahko dosegli z uporabo tega energenta v času nižje tarife, torej med 22. in 6. uro ter ob koncih tedna.

IR-paneli: zgolj kot dopolnilno ogrevanje

Ko govorimo o ogrevanju z električno energijo, ne moremo mimo v zadnjem času precej razširjenih IR-panelov.

Naložba vanje je ena najcenejših, pri trenutno regulirani ceni elektrike je tudi strošek ogrevanja z njimi razmeroma majhen. IR-paneli toploto sevajo, zato nam je pri 20 stopinjah Celzija enako toplo kot v prostoru, ki je ogrevan z radiatorji na 22 stopinj, kar pomeni približno 10 odstotkov manjše stroške za energent.

zmanjsajte-racune-ogrevanje-7

Po drugi strani sevanje ne greje hladnih sten – če je stena neizolirana in hladna, se poslabša bivalno ugodje.

Največja pomanjkljivost IR-panelov pa je, da so porabnik elektrike ena na ena – iz ene kWh porabljene elektrike ustvarijo en kWh toplote (pri toplotnih črpalkah je to razmerje približno 1 : 3,5), zato jih razen kot vir dopolnilnega ogrevanja ne priporočamo.

Zamenjava energenta?

Zaradi velikih razlik pri stroških ogrevanja marsikdo razmišlja o zamenjavi energenta. Pred tem korakom pa velja dobro razmisliti, kajti letni strošek ogrevanja ni edino merilo, ki vpliva odločitev.

V prvi vrsti je treba upoštevati morebitne tehnične omejitve, ki preprečujejo uporabo določenega energenta. Zlasti v zadnjem letu se je pokazalo, da je pomemben dejavnik zanesljivost preskrbe.

zmanjsajte-racune-ogrevanje-8

Ne vemo, denimo, kaj se bo dogajalo z dobavo zemeljskega plina, težave so tudi z uvozom peletov in ne vemo, koliko časa bodo trajale.

Prav tako ne gre pozabiti na višino naložbe, odločitev za drug energent lahko namreč za sabo potegne večje ali manjše posege tako v kurilnici kot na ogrevalnih telesih v bivalnih prostorih. Ne nazadnje je treba upoštevati še stopnjo udobja pri ogrevanju s posameznim energentom.

Clear-X-logo-super-short

Projekt CLEAR-X je financiran iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (pogodba št. 101033682). Vsebina tega članka predstavlja izključno stališča avtorjev in je njihova izključna odgovornost. Ne odraža nujno stališč Evropske komisije in/ali Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Evropska komisija in agencija ne prevzemata odgovornosti za morebitno uporabo informacij.

 

VIR: ZPS.SI