Celiakija

Celiakija je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti za gluten. Imunski sistem ljudi s celiakijo po zaužitju živila z glutenom tega prepozna kot tujek. Odziv imunskega sistema poškoduje resice ali sluznico tankega črevesa. Ocenjuje se, da je razširjenost celiakija ena- do dveodstotna oziroma da je prizadeta vsaka 50. do 100. oseba.

Gluten je sestavni del beljakovin, shranjenih v endospermu nekaterih vrst žit. Gluten je pri različnih vrstah žit različen. Nekatere glutenske beljakovine se imenujejo prolamini in ti povzročajo poškodbe na črevesni sluznici pri ljudeh s celiakijo. Pšenica vsebuje 4–8 odstotkov toksičnega prolamina (imenovanega gliadin), v rži je 3–7 odstotkov prolamina (imenovanega sekalin). V ječmenu je 4–7 odstotkov prolamina (imenovanega hordein). V ovsu najdemo le 1–2 odstotka prolamina (imenovanega avenin). Tudi koruza, riž in ajda vsebujejo gluten v majhnih količinah, vendar ne prolaminov. Zato te vrste niso toksične za bolnike s celiakijo.

Bolezen lahko spremlja veliko različnih simptomov: driska, zaprtje, krči in/ali bolečine v trebuhu, napenjanje, plini, smrdljivo, maščobno ali plavajoče blato, izguba telesne mase, utrujenost, sprememba teka. Nekateri bolniki s celiakijo imajo lahko intoleranco za laktozo in imajo težave s prebavo mlečnih izdelkov. Bolniki lahko doživijo tudi srbeče kožne izpuščaje z gastrointestinalnimi simptomi ali brez njih, znani so kot dermatitis herpetiformis.

Ker opisani simptomi niso specifični, lahko traja precej časa, da se postavi pravilna diagnoza. Navsezadnje je diagnoza celiakije pogosto posledica izključitve drugih vzrokov za simptome in pridobitve natančne družinske anamneze bolnika. Krvne preiskave se lahko uporabijo za preverjanje protiteles, ki napadajo beljakovine glutena. Z odvzemom vzorca črevesne sluznice (biopsija) lahko pri nezdravljeni celiakiji dokažemo tipične spremembe sluznice tankega črevesa. Resice tankega črevesa namreč izginejo, sluznica postane ploska – atrofična.

Kronični imunski odziv in poškodbe stene tankega črevesa okrnijo funkcijo črevesa in povzročijo motnje v absorpciji hrane, kar vodi v zaplete, kot so podhranjenost, intoleranca za laktozo, črevesni rak, bolezni srca, jeter, anemija, sladkorna bolezen, neplodnost, spontani splav, osteoporoza, in v nevrološke simptome, kot so glavoboli, epileptični napadi, demenca in nevropatija.

Za celiakijo nimamo zdravila, zato je osnova zdravljenja popolna izločitev glutena iz bolnikove prehrane oziroma vseživljenjska brezglutenska dieta. To pomeni, da jedi ne smejo vsebovati pšeničnih, ječmenovih, rženih in tudi ne ovsenih beljakovin. Prepovedana so vsa živila iz omenjenih žit: moka, zdrob, kruh, drobtine, keksi, testenine, zakuhe, pecivo, omake in podobne jedi. Pozornost je treba posvečati tudi sestavi drugih prehranskih izdelkov, ker lahko vsebujejo veziva pšeničnega izvora. Bolniki s celiakijo naj bodo pozorni tudi pri uporabi nekaterih neživilskih izdelkov, priporočljive so brezglutenske zobne paste, ustne vode in šminke, saj lahko že majhne količine glutena povzročijo poškodbe tankega črevesa.

Bolniki s celiakijo lahko uživajo jedi, ki so zagotovo brez glutena, kot so krompir, koruza, riž, soja, ajda, proso, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe, kot tudi živila, ki so bila testirana in so označena kot brezglutensko živilo. Proizvajalci živila za posebne prehranske namene, ki so bila posebej oblikovana, predelana ali pripravljena, da bi zadovoljila prehranske potrebe ljudi s preobčutljivostjo za gluten, označijo z »zelo nizka vsebnost glutena« (vsebnost ne presega 100 mg/kg živila) ali »brez glutena« (vsebnost ne presega 20 mg/kg živila). To (vsebnost glutena do 20 mg/kg živila) je količina glutena, ki je za bolnika s celiakijo varna za uživanje. Živila, ki nosijo podeljeno oznako društva za celiakijo prečrtan žitni klas, je preverila neodvisna institucija. Kot nadomestilo za pšenično moko obstajajo posebne brezglutenske moke, na voljo pa so tudi brezglutenski kruh, testenine, keksi …

Pri delu bolnikov s celiakijo lahko zaradi okvarjene sluznice tankega črevesa pride tudi do pomanjkanja encima, ki razgrajuje laktozo. Nerazgrajen mlečni sladkor oziroma laktoza v debelem črevesju povzroči podobne simptome, kot se pojavljajo pri celiakiji – drisko, bolečine in napenjanje v trebuhu –, zato se lahko pri teh bolnikih poleg potrebe po brezglutenski hrani pojavi tudi potreba po opustitvi jedi, ki vsebujejo mlečni sladkor.

Prognoza bolezni je zelo dobra. Bolnikom, ki se natančno držijo brezglutenske diete, ni treba računati na zaplete. Mesec dni po uvedbi brezglutenske diete običajno pride do bistvenega izboljšanja stanja, bolnik začne pridobivati težo, krvna slika se normalizira. Popolna obnova sluznice tankega črevesa pa je odvisna od stopnje atrofije in starosti bolnika, traja od šest mesecev do dveh let.

Zaradi okvare črevesne sluznice pri bolnikih s celiakijo velikokrat pride tudi do pomanjkanja osnovnih sestavin hrane, kot tudi do pomanjkanja mineralov in vitaminov, zato jim svetujemo jemanje vitaminov in elementov v sledovih.