Driska na počitnicah
»Oh, ne…«, marsikdo zavzdihne, ko mu driska prekriža počitniški oddih. Kar naenkrat odpadejo načrtovane aktivnosti in v nenehnem iskanju stranišča razmišljamo, kje smo naredili napako?!
Vzroki
Vzroki so predvsem s fekalijami okužena hrana in voda, lahko pa se okužimo tudi kapljično z virusi preko vdihanega zraka. Povzročitelji driske so lahko virusi (rotavirus), bakterije (E. coli, Salmonella, Shigella,…) ali paraziti.
Znaki in simptomi
Vodena driska je značilna za bakterijsko okužbo. Pojavi se v 1 do 12 urah po zaužitju bakterijskega strupa, spremljajo pa jo krči in bolečine v trebuhu, rahlo zvišana telesna temperatura in bruhanje. Pri okužbi z bakterijami, ki napadejo črevesne celice, se pojavi krvava driska (griža) s krči, splošno oslabelostjo in zvišano telesno temperaturo. Virusna driska je vodena, prisotno pa je tudi bruhanje. V kolikor pa je prisotna okužba s paraziti, je lahko driska dolgotrajna (tudi po vrnitvi domov).
Kako si lahko pomagamo?
Prvi in najpomembnejši ukrep ob driski je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov (rehidracija). S tem se izognemo dehidraciji (izsušitvi organizma), nastanku elektrolitskega neravnotežja in celo motnji delovanja ledvic. Posebno pozornost moramo nameniti otrokom in starostnikom, ki so dovzetnejši za zaplete. Popiti je potrebno čim več tekočine, še bolje pa je, če imamo na voljo rehidracijsko sol, ki se dobi v lekarni brez recepta. Vsebino vrečke je potrebno raztopiti v določeni količini prekuhane in ohlajene vode in piti po požirkih. V prvih 4 do 6 urah je treba popiti 50 do 100 ml raztopine na kg telesne mase. Rehidracija je potrebna, dokler trajajo težave.
Ostali ukrepi zajemajo izboljšanje splošnega počutja, ustavljanje driske in obnavljanje črevesne flore. Posebne prehranske diete niso potrebne. Seveda pa se priporoča uživanje lahke, nemastne, nezačinjene in malo sladkane hrane s čim manj vlakninami. Ob driskah je priporočljivo piti čaj iz suhih borovnic, ki naj ne bo sladkan, primeren je prepečenec, riževa sluz, prežganka, krompir, banana, naribano – nekoliko postano jabolko, slane palčke,…
V kolikor sumimo na zastrupitev, lahko posežemo po medicinskem oglju, ki se dobi v lekarni brez recepta in nase veže strupe in bakterije.
Kako obnovimo črevesno floro?
Pri obnovitvi porušene črevesne flore, ki je vzrok težav, se svetuje uživanje pripravkov s probiotičnimi kulturami (Linex, Probiolex, BioGaia, Prolife,…). Vsebujejo mlečnokislinske bakterije, ki uravnavajo porušeno črevesno mikrofloro in zvečajo obrambno sposobnost črevesne sluznice.
Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?
Obisk zdravnika je nujen, če se stanje ne izboljša kljub navedenim nasvetom in driska traja več kot 2 dni. Obisk je nujen tudi, če je prisotno dolgotrajno bruhanje, dehidracija, močna oslabelost, krči, povišana telesna temperatura in če je v blatu prisotna kri. Prav tako pa moramo biti zelo pozorni pri sladkornih bolnikih, bolnikih z boleznimi srca, pri nosečnicah in otrocih, mlajši od 3 let.
Kako lahko drisko preprečimo?
Prav odgovor na to vprašanje je tisti, ki nam v počitniških dneh in na potovanjih lahko prihrani prenekatere prebavne težave in drisko. Odgovor se skriva v pravilu: »Skuhaj, olupi ali pusti!« To pomeni, da je priporočljivo uživati le prekuhano hrano, olupljena živila in pijačo v nepoškodovani originalni embalaži. Previdnost je potrebna tudi pri ledu in ledenih kockah.
Kot preventiva se priporoča tudi uživanje probiotikov nekaj dni pred potovanjem in uživanje le teh ves čas potovanja. Prav tako posežemo po njih v primeru, če se je kdo od udeležencev potovanja že okužil in dobil drisko (predvsem virusno).
Poleg tega pa seveda ne smemo pozabiti na dobro osebno higieno, izogibanju slabo vzdrževanih prostorov in na uporabo priročnih razkužil, ki jih vzamemo s seboj na pot.
Končno smo si privoščili oddih in čas nas vsaj enkrat ne priganja. Ne dovolimo, da njegovo mesto zasede driska!
