Ishemična možganska kap
Možganska kap je vodilni vzrok invalidnosti povsod po svetu, v razvitem svetu pa tudi tretji najpogostejši vzrok smrti. Ishemična možganska kap, ki v razvitem svetu zajema 85 % primerov, predstavlja najpogostejši podtip možganske kapi. Pri tem podtipu možganske kapi gre za odmrtje možganskega tkiva, kot posledica motenega pretoka krvi skozi možganovino in je največkrat posledica zaprtja arterije. Zaradi zapore arterije je torej preprečen dotok krvi. Ker kri ne prinaša potrebnega kisika in hranil v določen del možganov, pričnejo možganske celice tam odmirati. To vodi v nastanek tipičnih znakov in simptomov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali pa so trajni.
V Sloveniji se zaradi možganske kapi zdravi okrog 4.400 prebivalcev letno. Povprečno utrpi možgansko kap po en nov bolnik vsaki dve uri. Obseg posledic ishemične možganske kapi je v veliki meri odvisen od tega kako hitro je bolniku na voljo medicinska obravnava. Zdravljenje akutne ishemične možganske kapi je namreč mogoče le kratek čas, preden nastanejo nepovrnljive spremembe možganovine. Iz tega razloga je tudi zelo pomebno, da možgansko kap znamo prepoznati. Simptomi/ znaki, ki nakazujejo na možgansko kap so sledeči:
- težave z vidom
- odrevenelost polovice telesa
- težave pri govoru
- glavobol
- težave pri hoji
- povešena ena stran obraza.
Simptome/znake možganske kapi si bomo lažje zapomnili s pomočjo besede GROM, kjer prve tri črke nakazujejo na znake oz. simptome, ki jih je priporočljivo preveriti:
Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran 
G – govor: Ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?
R – roka: Ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?
O – obraz: Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?
Zadnja črka »M« v besedi GROM pomeni – minuta. Vsaka minuta namreč šteje, zato ob sumu na možgansko kap takoj pokličimo reševalce na 112.
Pojav možganske kapi pomeni tveganje za ponovni dogodek, zato je preventiva pri preživelih še kako pomembna. Ti bolniki so vključeni v zdravstveno oskrbo in ustrezno obravnavani tudi po odpustu iz bolnišnice, običajno z nekaj zdravili, ki predstavljajo njihovo doživljenjsko terapijo.
Morda še bolj pa je pomembna primarna preventiva. Ta vključuje osebe, ki še niso utrpeli možganske kapi. V okviru primarne preventive je potrebno obravnavati dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo. Med temi je najpomembnejši arterijska hipertenzija (povišan krvni tlak). Priporočene vrednosti krvnega tlaka so odvisne od starosti oziroma drugih dejavnikov tveganja za možganskožilne bolezni. Priporočene vrednosti krvnega tlaka so manjše od 140/90 mmHg, pri bolnikih, ki imajo povečano tveganje za možganskožilne bolezni pa pod 130/80 mmHg. Poleg krvnega tlaka je priporočljivo poznati tudi vrednosti glukoze in holesterola, saj gre prav tako za dejavnika tveganja za možgansko kap. Priporočena vrednost krvne glukoze na tešče je 3,6-6,1 mmol/l. Vrednosti nad 6,5 mmol/l že pomenijo moteno toleranco za glukozo in posameznik v tem primeru potrebuje vsaj dieto in redne kontrole. Priporočena vrednost serumskega holesterola LDL je manj kot 3,0 mmol/l. Tveganje za možgansko kap pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo pogosto zmanjšujemo z redno uporabo zdravil iz skupine antikoagulantov. Poleg teh imajo tudi zdravila, ki znižujejo povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola ali povišane vrednosti glukoze v krvi preventivno vlogo – preprečujejo nastanek možganske kapi, pa tudi drugih srčno-žilnih dogodkov.
Posameznik ima v sklopu preprečevanja možganske kapi pomembno vlogo. Če ima predpisano preventivno terapijo je učinek odvisen predvsem od njega – ali zdravila redno in pravilno uporablja. Tveganje za pojav možganske kapi pa lahko preprečimo tudi s preprostimi spremembami življenjskega sloga, kot so prenehanje kajenja in čezmernega pitja alkohola, z vsaj pol ure telesne vadbe dnevno, z vzdrževanjem optimalne telesne mase in zdravim načinom prehranjevanja.
