Izvršba na minimalno plačo – lahko ostanete brez vsega?
Dolgovi v Sloveniji so vse večji. Na podlagi teh dolgov lahko sledi izvršba, na podlagi katere upnik svojega dolžnika prisili k izpolnitvi dolgovane obveznosti. A Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dolžnika do določene mere ščiti. Zato v primeru, da se zgodi izvršba na minimalno plačo, dolžnik ne bo ostal brez vsega. Na računu bo dolžniku, ki se mu je zgodila izvršba na minimalno plačo, ostalo toliko sredstev, kot jih potrebuje za preživetje.
Kdaj se upniki odločijo za izvršbo?
Izvršba je pravni postopek, s katerim lahko upnik svojega dolžnika prisili k poplačilu dolga. Pred izvršbo je smiselno, da upnik dolžnika kontaktira in ga redno opominja, da ima neporavnane obveznosti. V primeru večjih likvidnostnih težav pride pogosto do dogovora za obročno odplačevanje. Če je upnik prepričan, da mu dolga ne bo uspelo izterjati z ostalimi sredstvi, se pogosto odloči za izvršbo.
Izvršba na minimalno plačo – ščiti vas zakon!
V primeru izvršbe dolžnik ni povsem nezavarovan. Ščiti ga namreč Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V primeru, da se npr. zgodi izvršba na minimalno plačo, dolžnik ne ostane brez vsega, ampak dolžniku, ki se mu je zgodila izvršba na minimalno plačo, na računu ostane toliko sredstev, kot jih potrebuje za preživetje.
Po zakonu o izvršbi in zavarovanju se namreč loči med prejemki, ki so iz izvršbe izvzeti (101. člen), in prejemki, na katerih je izvršba omejena (102. člen). Ta dva člena dolžnika, če se zgodi izvršba na minimalno plačo, ščitita, da ne ostane brez vseh sredstev za preživetje.
Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe
Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, so:
- prejemki iz naslova zakonite preživnine;
- prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe;
- prejemki iz naslova denarne socialne pomoči;
- prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka;
- prejemki iz naslova štipendije;
- prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti in državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe;
- prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj;
- nadomestilo za invalidnost;
- dodatek za pomoč in postrežbo;
- dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu;
- denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije
- rejniške oskrbnine;
- sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju;
- nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
- denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja;
- denarna sredstva, izplačana s strani Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije.
Kakšna je izvršba na minimalno plačo?
Po 102. členu zakona je v določene dohodke mogoče poseči omejeno. To med drugim ščiti dolžnike, ki jih je izrečena izvršba na minimalno plačo, da ne ostanejo brez vsega. Gre za dohodke:
- plača
- nadomestilo plače
- pokojnina
- prejemki iz naslova začasne brezposelnosti
- regres za letni dopust itd.
Zarubi se lahko največ 2/3 prejemka dolžnika. Dolžniku mora ostati najmanj znesek v višini 76% bruto minimalne plače, ki so 1. 1. 2020 znaša 940, 58 EUR (pri izvršbi preživnine gre za 50% znesek). Če dolžnik preživlja družinskega člana ali osebo, ki jo mora po zakonu preživljati, mu mora ostati ostati ustrezno višji znesek. Če se zgodi izvršba na minimalno plačo, dolžnik torej ne bo ostal brez vsega. Dolžniku, ki mu je izrečena izvršba (tudi izvršba na minimalno plačo) mora tako za tekoči mesec na razpolago ostati 714, 84 EUR oz. 470, 29 EUR ob izvršbi preživnine.
VIR: DATA.SI
