ZDRAVJE

Jesen nam je lahko v pomoč

V prispevku prejšnjega tedna smo obljubili, da bomo pokukali tudi k darovom jeseni, ki nam lahko pripomorejo k zdravju in boljšemu počutju. Je že tako, da narava zna in zmore poskrbeti za nas, če ji le hočemo prisluhniti. Nekoč jim je to vsekakor bolje uspevalo, saj je bila  nemalokrat narava edino, česar so se ljudje lahko poslužili. A tudi dandanes vse bolj prihaja v ospredje. 
 
Kaj nam torej prinaša jesen?
Grozdje ima razen dobrega okusa tudi številne vitamine in minerale, ki pripomorejo k dobremu počutju. Poleg vitamina B in C vsebuje tudi veliko kalcija, kalija, fosforja in magnezija ter antioksidantov, ki nase vežejo proste radikale v telesu. Izpostaviti velja antioksidant resveratrol, ki ga najdemo v lupinah rdečih sort grozdja. Resveratrol je zelo močan antioksidant, ki spada v skupino polifenolov, njegove zdravilne učinkovine pa že zdavnaj presegajo le področje varovanja srca in ožilja. Resveratrol ščiti naše celice pred uničujočimi prostimi radikali, ki so med drugim odgovorni za nastanek rakavih obolenj, staranja in drugih težav.  Prav tako znižuje slab ter zvišuje vrednost dobrega holesterola, pomaga pri zmanjševanj možnosti za razvoj sladkorne bolezni, našim celicam pa daje energijo in nam je zato še v posebej veliko pomoč takrat, kadar se spopadamo s kronično utrujenostjo.
 
Rdeča pesa zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi, posebej antioksidativnih pigmentov betalainov in v vodi topnih prehranskih vlaknin, pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja. Prav tako vsebuje precej železa, kalija in folne kisline. Železo je pomembno za nastanek rdečih krvnih celic, ki oskrbujejo telo s kisikom, medtem ko kalij pomaga pri reguliranju krvnega pritiska in utripa, pa tudi folna kislina ima pomembni vlogo pri formiranju krvi. Zato ima rdeča pesa že od nekdaj sloves proti slabokrvnosti. Prav tako pa ponuja pestrost vitaminov in mineralov, ki podpirajo delovanje imunskega sistema. 
• Jabolka so eden izmed najbolj dostopnih in najbolj zdravih sadežev. So odličen vir energije in zdravilnih snovi. Pomagajo pri izboljšanju odpornosti telesa, pomembno vlogo pa igrajo tudi pri preprečevanju številnih obolenj ter zavirajo vnetje. Saj je poznan rek: Eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran. Jabolko je bogato z vitaminom C, vsebujejo pa tudi celulozo, ki krepi črevesne stene ter pektin, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju arterioskleroze. Mineralne snovi, ki jih vsebuje, imajo pomembno vlogo v prebavnem sistemu. Jabolko je bogato tudi s kalijem in pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Uživanje jabolk priporočajo tudi pri sladkorni bolezni.
 
Orehi imajo posebno vlogo. Oblika jedrca spominja na možgane in zares vplivajo na koncentracijo, učenje in pomnjenje. Raziskave nakazujejo, da alfa-linolenska kislina in polifenolne spojine, pa tudi vitamin E, pripomorejo k ohranjanju kognitivnih in motoričnih funkcij, ki se s staranjem zmanjšujejo, zato naj bi zmanjševali tveganje za pojav Alzheimerjeve bolezni. Zaradi vsebnosti triptofana sproščajo v telesu hormon sreče serotonin. 
 
Buče sodijo med tipične jesenske pridelke. Zaradi kombinacije vitaminov in mineralov imajo buče precejšnje koristi na zdravje. Vsebujejo kar 90-odstotkov vode, ostalo predstavljajo beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali. So bogat vir vitamina C, riboflavina, kalija, bakra, in mangana. Vsebujejo tudi manjše, vendar pomembne količine vitamina E, tiamina, niacina, vitamina  B6, folne kisline, železa, magnezija in fosforja. Vsebujejo malo kalorij, zato jih lahko pogosto uživamo tudi v času hujšanja. Pri tem nam bodo celo pomagale, saj vsebujejo veliko vlaknin, vode in nizko vsebnost sladkorjev in malo kalorij. Nedavne študije so dokazale, da so buče tudi izvrstna hrana za diabetike, za boj proti debelosti in sladkorni bolezni. Bučna semena preprečujejo težave s prostato, varujejo pa tudi pred inkontinenco. Posebnost v bučnih semenih je aminokislina triptofan, ki se v možganih pretvori v hranilo, ki sprošča telo, pomirja živce, izboljšuje spanec in prenaša signale med živčnimi nevroni. Poleg koristi za boljši spanec, serotonin izboljšuje naše razpoloženje.
 
Česen že od nekdaj sodi med čislane pridelke. Le kdo ne pozna ljudskega antibiotika? To je česen. In res je, česen prepreči prehlad, znižuje visok krvni pritisk, nivo slabega holesterola in odpravlja okužbe. Zdravilna učinkovina česna, ki je odgovorna za številne pozitivne učinke, je predvsem alicin. A ta se skoraj v celoti uniči med kuhanjem in med vlaganjem, zaradi česar je edini način, da jo zaužijete, z uživanjem surovega česna. 
 
Med, matični mleček, propolis so darovi čebel, ki so nepogrešljivi za ohranjanje zdravja. Hladnejši jesenski dnevi kar kličejo po skodelici čaja, oslajenega z medom, ki vsebuje vitamine in minerale, boleče grlo želi propolis, ki deluje antibakterijsko, naš imunski sistem pa je še kako hvaležen matičnemu mlečku.  
Sestava matičnega mlečka je namreč edinstvena. Vsebuje beljakovine, sladkorje, lipide, proste aminokisline, minerale, vitamine in proste maščobne kisline, med katerimi je najpomembnejša 10 HDA. Gre za edinstveno spojino, ki jo najdemo le v matičnem mlečku in je glavno merilo njegove kakovosti. Zaradi zapletene strukture je v laboratoriju ni mogoče ponarediti. Poleg 10 HDA so v matičnem mlečku pomembne tudi beljakovine, ki so lahko nutritivne (služijo kot hranilo), protektivne (ščitijo organizem) ali biološko aktivne (imajo regulatorno vlogo).
 
To so samo drobci iz zakladnice narave, ki nam jih ponuja jesen. Ne spreglejmo jih, ampak jih z veseljem in  s hvaležnostjo uporabimo sebi v prid!
 
 
VIR:TOČKA ZDRAVJAAVTOR:Polonca Fiala Novak, mag.farm. – FOTO:PIXABAY