Kako ravnati z denarjem v negotovih časih?
Kot piše ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE:
Korona virus nas je naenkrat in nepričakovano potisnil v nenavadno lokalno in globalno krizo, ki prinaša številne nevarnosti – poleg zdravstvenih tudi finančne. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako čim bolje ravnati z denarjem in morebitnimi kreditnimi obveznostmi.
Uredite si finance
Naredite pregled svojih prihodkov in upoštevajte njihov morebitni delni ali celotni izpad. Upoštevajte prihodke celotnega gospodinjstva, saj je zdaj bolj kot kadar koli čas, da delujemo enotno in povezano.
Naredite pregled morebitnih prihrankov – v katere kategorije spadajo oziroma kako hitro so vam dostopni (gotovina, varčevalni račun, depozit, delnice …). Nikar se naglo in nepremišljeno ne odločajte za prodajo vrednostnih papirjev.
Naredite natančen popis nujnih mesečnih stroškov: najemnina, računi za gospodinjstvo, hrana, zdravstveno zavarovanje … Izločite vse nenujne stroške in izračunajte, kolikšen je najmanjši mesečni znesek, ki ga potrebujete za preživetje gospodinjstva. Če imate prihranke, izračunajte, za koliko časa zadostujejo.
Razmislite tudi, ali se boste v primeru finančnih težav lahko obrnili na koga od ožje družine ali prijateljev. Prav tako razmislite, ali bo kdo za pomoč prosil vas, ali mu boste lahko pomagali in v kakšni meri. Trenutne razmere so negotove in nihče ne ve, kako dolgo bodo trajale, zato svetujemo, da se odpoveste vsem nenujnim nakupom, da bodo prihranki zdržali čim dlje oziroma da vam bo po končani samoizolaciji ostalo čim več sredstev, ki ste jih prej leta pridno varčevali.
Čim prej stopite v stik z upniki
Vsi, ki ste kakor koli zadolženi, naredite natančen pregled s točnimi zneski: potrošniški in stanovanjski krediti, redni in izredni limiti, kartice, lizing, nakupi na obroke, nebančna posojila. Razmislite, ali boste mesečne obveznosti lahko plačevali tudi v prihodnje, upoštevajte delni ali celoten izpad dohodka. Svetujemo vam, da čim prej stopite v stik z banko ali drugim upnikom in se poskušate dogovoriti za ustrezno rešitev, če obveznosti že zdaj ne zmorete plačevati. Uporabite telefon ali elektronsko pošto in se izogibajte obisku poslovalnic. Tudi če za zdaj še lahko plačujete mesečne obroke, se pogovorite z banko, kakšne so vaše možnosti v prihodnje. Bodite aktivni.
Spremljajte obvestila svoje banke – na njihovih spletnih mestih, v spletni ali mobilni banki, saj bodo banke svoje komitente obveščale o sprejetih ukrepih. V primeru hude finančne stiske se po pomoč obrnite na najbližji center za socialno delo.
Strošek za moratorij: 250 evrov
Eden od naših članov, ki odplačuje potrošniški kredit, nam je sporočil, da mu namerava banka za odobritev moratorija zaračunati 250 evrov. V trenutnih razmerah se nam kaj takega zdi popolnoma nedopustno in nečloveško. Da bi preprečili te in druge stroške ter kreditojemalcem zagotovili finančno preživetje v času krize, smo na Zvezi potrošnikov Slovenije že sredi marca pripravili predloge konkretnih ukrepov za pomoč prizadetim potrošnikom in pozvali Banko Slovenije, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Združenje bank Slovenije, da jih sprejmejo. O dogajanju na tem področju in sprejetih ukrepih vas bomo redno obveščali, zato spremljajte našo spletno stran www.zps.si.
| Na ZPS smo pripravili predlog konkretnih ukrepov za pomoč potrošnikom, ki ne bodo zmogli odplačevati kreditov in limitov ter predlog naslovili na Banko Slovenije, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na Združenje bank Slovenije.
1. Odlog odplačevanja posojila (moratorij na glavnico in obresti) za najmanj 6 mesecev, s podaljšanjem dobe odplačila za čas moratorija. Ukrep je namenjen potrošnikom, ki zaradi izgube zaposlitve oziroma izrednega poslabšanja finančnih zmožnosti zaradi posledic koronavirusa ne zmorejo plačevati niti zmanjšane mesečne obveznosti za najeto posojilo. Odlog se odobri brez dodatnih stroškov za kreditojemalce, obresti za posojilo se v času mirovanja ne obračunavajo, s čimer se znesek neodplačanega posojila v tem obdobju ne bo povišal. Potrošnik na tak način ohranja nespremenjeno višino mesečne anuitete, kar mu omogoča lažje odplačevanje posojila po izteku moratorija – v nasprotnem primeru se namreč obresti po izteku moratorija pripišejo glavnici, kar dodatno poveča mesečno obveznost. 2. Reprogram posojila s podaljšanjem dobe odplačevanja. Ukrep je namenjen potrošnikom, ki zaradi delnega izpada prihodkov ne zmorejo več plačevati celotne mesečne obveznosti za posojilo. Nova višina anuitete se prilagodi finančni zmožnosti posameznega potrošnika na način, da je zanj obvladljiva. Reprogram se odobri brez dodatnih stroškov za kreditojemalce in ob nespremenjeni (ali nižji) obrestni meri. 3. Začasna opustitev zaračunavanja bančnih stroškov in obresti za limit na osebnem računu. Limit je lahko preprosta in hitra rešitev v primeru nepredvidljivih dogodkov, a ni poceni. Mnogi se zanašajo nanj, še posebej bo ta vrsta financiranja prišla do izraza prav v času krize. Z brezplačno storitvijo lahko banke in hranilnice prispevajo k manjšemu akumuliranju dolga posameznika. 4. Začasna opustitev zaračunavanja bančnih stroškov za vodenje osebnega računa in uporabe bankomatov. 5. Brezplačen dostop do prihrankov v obliki dolgoročnih depozitov. 6. Začasna opustitev zaračunavanja stroškov opominjanja in zamudnih obresti na posojilnih produktih. |
