Krajši delovni čas zaradi starševstva
Krajši delovni čas zaradi starševstva je posebnost, ki jo omogoča slovenska zakonodaja. Slednje lahko pomeni za neko mlado družino veliko olajšanje. Velikokrat se delavka znajde v stiski, ko se vrne s porodniškega dopusta in potrebuje čas, da uskladi družinsko življenje in poklicno življenje. Zakonodaja jim zato daje možnost za krajši delovni čas zaradi starševstva. To pomeni, da lahko svojo tedensko delovno obveznost zmanjšajo za polovico in ohranijo večino pravic delavcev, ki delajo polni delovni čas.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med atipične oblike dela uvršča zaposlitev za krajši delovni čas od polnega. Podrobneje je krajši delovni čas zaradi starševstva opredeljen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ta v 50. členu določa, do katerega leta starosti otroka je mogoče uveljavljati krajši delovni čas zaradi starševstva in način uveljavljanja te pravice.
Kako pogodbeno urediti krajši delovni čas zaradi starševstva?
V kolikor se delavec odloči, da bo uveljavljal krajši delovni čas zaradi starševstva, je potrebno v pogodbi o zaposlitvi spremeniti določilo. ZDR-1 v drugem odstavku 49. člena določa katere spremembe je mogoče urediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu.
Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec opredelita:
- obdobje, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas in
- število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan (npr. 20 ur na teden, 4 ure na dan).
Krajši delovni čas po ZSDP-1 mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom.
Kdo ima pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?
- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti ali
- eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev ali
- eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar najdlje do 18. leta starosti otroka.
Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa izrabi v celoti sam, izjeme določa 30. člen ZSDP-1.
Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
Kako je s plačilom za krajši delovni čas od polnega?
V času, ko delavec opravlja delo krajši delovni čas ima pravico do plače po dejanski delovni obveznosti. Republika Slovenija mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za:
- obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- zavarovanje za primer brezposelnosti,
- za starševsko varstvo,
- za zdravstveno zavarovanje,
- prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela,
- za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.
Na centru za socialno delo (CSD) se uveljavlja pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.
V 131. členu ZDR-1 je določeno, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva pravico do polnega regresa. Poleg tega ima, v kolikor dela najmanj štiri ure na dan, pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom pribitim na delu. To pomeni, da pri 4 urnem delavniku pripada 15 minutni odmor. Takšnemu delavcu v skladu z ZDR-1 pa ni mogoče odrediti nadurnega dela, niti delovni čas ne more biti začasno ali neenakomerno razporejen.
Ali lahko delodajalec delavcu odkloni možnost koriščenja krajšega delovnega časa zaradi starševstva?
V ZDSP-1 je določena globa za delodajalca (do 5000 EUR), v kolikor materi ali očetu ne omogoči pravice do odsotnosti v skladu z določbami 50. člena ZDSP-1. Kaznuje pa se tudi odgovorno osebo delodajalca (do 600 EUR).
VIR: DATA.SI(DATA D.O.O.) – AVTORICA:– FOTO: PIXABAY