Kronična vnetna črevesna bolezen

Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Dejansko gre za več bolezni s podobnimi značilnostmi, ulcerozni kolitis, Crohnovo bolezen in neopredeljeni kolitis. Pri ulceroznem kolitisu vnetje prizadene le vrhnjo plast debelega črevesa. Crohnova bolezen lahko prizadene kateri koli del prebavne cevi, od ust do zadnjika. Vnetje lahko zajame vse plasti črevesne stene, mezenterij in bezgavke ob črevesu, vnetni predeli se lahko izmenjujejo z zdravimi. Z neopredeljenim kolitisom imenujemo tiste oblike bolezni, katerih klinična slika ne ustreza prej omenjenima.

Bolezen se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju, najpogosteje med 15. in 35. letom. Pri bolezni se pojavijo različni znaki oziroma simptomi: bolečine in krči v predelu trebuha, pogostejša ali dolgotrajna izčrpanost in utrujenost, pogosto odvajanje mehkega blata s primesjo sluzi ali krvi in neželeno hujšanje oziroma izguba telesne teže. Pri otrocih in mladostnikih je pogost zaostanek v rasti in pubertetnem razvoju. Pri bolnikih lahko zaznamo tudi povišano temperaturo, nočno znojenje, bolečine v sklepih in kosteh, pomanjkanje teka, otekline sklepov, slabokrvnost in osteoporozo. 

Za bolezen so značilni zagoni vnetja in različno dolga obdobja remisije, v katerih je posameznik brez težav. Bolezen je kronična, torej ni popolnoma ozdravljiva, na srečo pa imamo kar nekaj zdravil, ki omogočajo doseganje in/ali vzdrževanje remisije. Pri blagih oblikah ulceroznega kolitisa lahko uporabljamo salicilate (sulfasalazin, mesalazin), ki zmanjšujejo vnetje. Mesalazin v določenih farmacevtskih oblikah (gastrorezistentne tablete) priporočamo odmerjati uro pred obrokom, v drugih oblikah (recimo v obliki granulata) pa ga lahko odmerjamo neodvisno od obroka hrane. Kortikosteroide (metilprednizolon), ki so učinkoviti za vzpostavitev remisije pri zmernih in hudih oblikah bolezni, zaradi številnih neželenih učinkov praviloma uporabljamo le kratek čas (nekaj tednov). Učinkovati začno v 5 do 10 dneh. Priporočamo zaužitje tablet s hrano, saj so grenkega okusa in lahko povzročajo prebavne težave. Za vzdrževanje remisije lahko uporabljamo imunosupresive (azatioprin, metotreksat, ciklosporin), ki umirijo pretirano aktiven imunski sistem in zmanjšajo aktivnost vnetja. Njihov učinek nastopi šele po dveh do štirih mesecih jemanja. Ob akutnih zagonih in zapletih lahko zdravnik predpiše tudi antibiotik (ciprofloksacin, metronidazol). Ob izdaji metronidazola vas poleg priporočila o jemanju skupaj s hrano vedno opozorimo, da še 3 dni po koncu zdravljenja s tem zdravilom ne smete uživati alkohola. Nekaj let imamo tudi pri nas že na voljo biološka zdravila, predvsem gre za zaviralce TNF-α (infliksimab, adalimumab), prihajajo pa tudi že druga. To so tako imenovana tarčna zdravila, saj delujejo na točno določenem mestu imunskega odziva. Dajejo se v obliki infuzij ali podkožnih injekcij. Pri slednjih, ki si jih lahko apliciramo tudi doma, je potrebno upoštevati način shranjevanja (v hladilniku). 

Bolnikom s kronično vnetno črevesno boleznijo v lekarni poleg svetovanja o pravilni in varni uporabi zdravil lahko ponudimo tudi razne prehranske nadomestke (enteralna prehrana) ali prehranska dopolnila, saj jim lahko zaradi izogibanja določenim živilom, recimo mleku, začne primanjkovati določenih mikrohranil. Ponudimo vam lahko tudi pomoč pri prenehanju kajenja, kajenje namreč poveča tveganje za zagon bolezni. Če se želite podrobneje pogovoriti o zdravilih, posebno kadar se zdravite z več zdravili, pa se lahko naročite tudi na posvet o zdravilih, imenovan Pregled uporabe zdravil.
 

VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR:Bojan Madjar, mag. farm., spec. – FOTO:PIXABAY