ZDRAVJE

Krvni strdki

Ob poškodbi krvne žile, ki povzroči krvavitev, se v krvi tvorijo strdki, ki upočasnijo pretok in preprečijo izgubo krvi. Krvni strdek se po zacelitvi poškodbe razgradi, saj ni več potreben. Gre za fiziološki proces, ki je nujen, da preživimo. Drugače bi nas lahko že manjše poškodbe stale življenja.

Na žalost pa lahko kot za mnoge stvari v življenju rečemo, da ima medalja tudi drugo plat. Včasih zaradi osnovnega zdravstvenega stanja krvni strdki nastanejo, čeprav niso potrebni, ali se ne razgradijo, ko bi se morali. Take krvne strdke delimo na trombe in emboluse. Prvi načeloma ostanejo na mestu, kjer so nastali. Sčasoma lahko popolnoma zaprejo pretok krvi skozi žilo. Brez oskrbe s krvjo se tkivo poškoduje in sčasoma odmre, če se oskrba s krvjo ne obnovi. Tromb, ki nastane v krvnih žilah srca, lahko povzroči srčni infarkt. Tromb, ki nastane v krvnih žilah možganov, lahko povzroči ishemično možgansko kap.

Embolus je prav tako tromb ali njegov del, ki se sprosti in potuje po krvnem obtoku, dokler se ne zagozdi v krvni žili z dovolj majhnim premerom. Primer je strdek, ki nastane v globokih venah nog ali rok, se odlomi in potuje v pljuča, kjer povzroči pljučno embolijo. Kadar nastane v srčnem preddvoru (recimo pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo), lahko potuje v možgane, kjer povzroči možgansko kap.

Zdravljenje krvnih strdkov poteka na dva načina. V akutnih situacijah s pomočjo razgradnje krvnih strdkov, še pomembnejša pa je preventiva. V ta namen se uporabljajo zdravila, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Gre za tako imenovane antitrombotike, ki jih v grobem lahko razdelimo na dve skupini: antikuagulanti preprečujejo nastanek krvnih strdkov z delovanjem na koagulacijske dejavnike, antiagregacijske učinkovine pa preprečujejo zlepljanje trombocitov. Uporabljamo jih odvisno od posameznega primera (bolezenskega stanja), včasih tudi v kombinaciji.

Kot smo pojasnili v uvodu, proces nastanka krvnih strdkov nima samo pozitivne plati, tako moramo tudi razumeti, da podobno velja za vpliv na preprečevanje tega procesa. Zdravila, ki vplivajo na proces nastanka krvnih strdkov, ne morejo imeti samo koristi, pri njihovi uporabi obstajajo potencialna tveganja, v mislih imamo predvsem pojav krvavitev. To je tudi eden izmed argumentov, da nobenega od teh zdravil ni možno dobiti brez zdravniškega recepta (v odmerkih, namenjenih preprečevanju nastanka krvnih strdkov).

Ustreznost ali bolje rečeno primernost zdravljenja s posameznim zdravilom lahko oceni le strokovnjak, ki ima o bolniku vse potrebne informacije. Za uvedbo zdravila se bo odločil, če bo ocenil, da je korist zdravljenja večja od morebitnih tveganj. Pri tem si lahko pomaga s statističnimi podatki, ki jih ponujajo raziskave, s katerimi spremljamo učinkovitost in varnost zdravljenja z zdravili. Zadnji podatki teh raziskav kažejo, da preventivna uporaba najpogosteje uporabljenega antiagregacijskega zdravila pri ljudeh, ki še niso doživeli srčno-žilnega dogodka oziroma nimajo pomembnejših srčno-žilnih bolezni, ne prinaša izrazite koristi oziroma je ta celo manjša od tveganj. Tehtnica se prevesi na stran koristi, kadar to zdravilo prejema bolnik, ki je že utrpel srčno-žilni dogodek, npr. možgansko kap ali srčni infarkt, ali ima pomembno srčno-žilno bolezen. Enoletno zdravljenje namreč v takem primeru prepreči en primer neusodnega srčnega infarkta pri 77 zdravljenih, en ponovni srčno-žilni dogodek pri 50 zdravljenih, en primer neusodne možganske kapi pri 200 zdravljenih in en primer smrti pri 333 zdravljenih. V tej raziskavi se je večja krvavitev pojavila pri enem od 400 zdravljenih.

Prav je, da se v proces odločitve vključi bolnik, a ta mora strokovnjakom (zdravnikom in farmacevtom) zaupati. Še pomembneje pa je, da v procesu zdravljenja sprejme in izvaja svojo vlogo. To je redna in pravilna uporaba zdravil. Učinek preventivnih zdravil namreč traja nekaj ur, le redko nekaj dni. Zato je zelo pomembno, da bolnik zdravila redno prejema. 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm. spec.