Nadomestilo plače za delo na praznik – kateri Vam pripadajo?

Nadomestilo plače ob praznikih je velikokrat pod vprašajem. Delodajalci se ob praznikih ukvarjajo z vprašanjem kateri prejemki pripadajo delavcem, ki so za praznike na delovnih mestih in tistim, ki so na praznik odsotni z delovnega mesta – jim pripada plača, dodatki ob plači, nadomestilo plače in podobno?

8. februar – slovenski kulturni praznik, je po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Slovenji (ZPDPD), praznik. V letu 2021 je praznik na ponedeljek, ki je za večino zaposlenih praviloma delovni dan. Zaposleni so po 166. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) na dan praznika in dela prostih dni prosti službenih obveznosti. Nekateri delavci pa so bili zaradi narave dela kljub prazniku prisotni na delovnih mestih.

Kdaj delavcu pripada nadomestilo plače?

Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.

Nadomestilo plače za predhodno določene delovne dni

Delodajalec mora pred začetkom poslovnega leta določiti letni koledar in o tem obvestiti delavce. Koledar določa delovni čas vseh delavcev pri delodajalcu. V letnem koledarju je za koledarsko oziroma poslovno leto določeno kateri dnevi v letu so pri delodajalcu delovni (npr. od ponedeljka do petka) in kateri ne (npr. sobota, nedelja).

Torej, če je iz letnega koledarja razvidno, da se pri delodajalcu delovni proces odvija med ponedeljkom in petkom, delavcem za kulturni dan, ki pade na ponedeljek, pripada nadomestilo plače.

Če pa bi bil delavec po letnem koledarju na dan praznika prost (praznik v soboto), mu ne bi pripadalo nobeno plačilo (niti plača niti nadomestilo plače), saj delavec ne bi delal, tudi če praznika ne bi bilo.

Kako se izračuna nadomestilo plače?

Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

VIR: DATA.SI 

Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran