fbpx

Preprečevanje nastanka poroznih kosti

Osteoporoza lahko tekom staranja prizadene tako žensko kot moško populacijo, saj postajajo z leti kosti krhke in lomljive. V kosteh potekata procesa izgradnje in razgradnje kostnine. Do starosti 30 let v kosteh prevladujejo osteoblasti, ki izgrajujejo kostnino, nato pa prevlada proces razgradnje kosti, za katerega so odgovorni osteoklasti.

Osteoporozo povezujemo predvsem z žensko populacijo, saj se proces razgradnje kostnine podvoji v obdobju menopavze in poteka hitreje še 10 let po menopavzi, nakar se upočasni. 

Porozne kosti so pomemben dejavnik, ki prispeva k nevarnosti zloma kosti. Pričakuje se, da pri eni od dveh žensk in enem od štirih moških, starih nad 50 let lahko pričakujemo zlom kosti, kot posledico osteoporoze. Najpogostejša mesta zlomov so vretenca, kolk in zapestje.

Gre za bolezen, pri kateri podobno, kot pri ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih igra preventiva pomembno vlogo. Glede nekaterih dejavnikov, kot so dednost, staranje, menopavza, dojenje ter določene bolezni, kot je multipla skleroza ali revmatoidni artritis, ki povečajo možnost osteoporoze, ne moremo veliko spremeniti. Lahko pa vplivamo na trdnost naših kosti, če se izognemo prekomernemu pitju alkohola ter kajenju, uživamo dovolj kalcija in vitamina D, smo fizično aktivni in se nasploh zdravo prehranjujemo. Na razvoj osteoporoze lahko neugodno vpliva zdravljenje z nekaterimi zdravili, recimo s kortikosteroidi, antikonvulzivi, diuretiki zanke, zaviralci protonske črpalke, selektivnimi zaviralci ponovnega privzema serotonina in preveliki odmerki ščitničnih hormonov. Seveda dobrobit zdravljenja s temi zdravili občutno odtehta možen neugoden vpliv na osteoporozo. Prav pa je, da se tega učinka zavedamo in smo v teh primerih še bolj pozorni na ohranjanje kostne gostote.

Ko govorimo o osteoporozi pogosto hkrati omenjamo mineral kalcij in vitamin D. Ustrezen vnos teh hranil skušajmo zagotoviti preko ustrezne prehrane. Najboljši viri kalcija so jogurt, mleko, sir, sojini izdelki, stročnice, brokoli, špinača, zelje, ribe, oreški ter suho sadje. Vitamin D nastaja v koži ob izpostavitvi sončni svetlobi, dobimo ga pa tudi z rastlinsko ter živalsko hrano. Najpomembnejši viri so obogateno mleko in mlečni izdelki, ribe in ribje olje, jajčni rumenjak, obogatena margarina, gobe (šampinjoni) in žitarice.

Ustrezen vnos kalcija in vitamina D lahko zagotovimo tudi s prehranskimi dodatki. Ob odločitvi za dodajanje kalcija ne pozabite na vitamin D, ki ga telo rabi, da absorbira kalcij v polni meri. Obenem ne posegajte po previsokih odmerkih kalcija, telo naenkrat lahko absorbira le do 600 mg kalcija. Če so potrebni večji odmerki jih razdelite.

Kalcij v prehranskih dopolnilih je najpogosteje v obliki kalcijevega karbonata, ki rabi kislo okolje za absorpcijo, zato ga vzamemo skupaj s hrano. Bolnikom, ki se zdravijo z zdravili, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline (recimo zaviralci kalcijevih kanalčkov) priporočamo kalcij v obliki citrata. To obliko kalcija bolniki na splošno bolje prenašajo, saj ne povzroča toliko prebavnih težav. 

Če skušamo skleniti napotke v en samcat stavek, potem pridemo po podobne ugotovitve, kot pri preprečevanju drugih kroničnih nenalezljivih bolezni – izogibajmo se škodljivim razvadam, bodimo fizično aktivni ter se zdravo prehranjujmo. Recept za zdravo srce, ožilje, dihala, živčevje…, pa tudi kosti!
 

 

VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm. – FOTO: PIXABAY