Prisilni dopust namesto karantene

Prisilni dopust na podlagi enostranske odločitve delodajalca – je dopusten, če je delavcu odrejena karantena?

V času letnih dopustov marsikaterega zaposlenega skrbi, kaj se bo zgodilo v primeru, če mu bo ob povratku v domovino odrejena karantena in se ne bo mogel vrniti na delo. Delodajalci pa so se znašli v zagati, saj jih skrbi, da bi morali vse zaposlene poslati v samoizolacijo. Ali delodajalec v tem primeru delavcu lahko enostransko odredi prisilni dopust namesto odrejene karantene? Pišite našim pravnikom na data@data.si in se pozanimajte kateri ukrepi so vam na voljo!

Prisilni dopust ni urejen v zakonodaji

Pravico do letnega dopusta, njegovo odrejanje in izrabo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Zakon tako določa, da se dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delavci tako v prvi vrsti izrabljajo dopust na podlagi dogovora z delodajalcem. Stranki sta pri dogovoru dolžni upoštevati na eni strani potrebe delavca in na drugi potrebe delodajalca oziroma delovnega procesa.

Ne delavec in ne delodajalec tako torej ne moreta povsem samovoljno določati, kdaj bo delavec izrabil letni dopust. Možnosti za prisilni dopust, ki bi ga enostransko odredil delodajalec, zakon tako ne omogoča.

Je torej mogoč tudi prisilni dopust, odrejen s strani delodajalca?

Vprašanja vezana na prisilni dopust so trenutno vroča tema podjetniških debat. Precej podjetnikov se namreč sprašuje ali lahko delavcem po vrnitvi iz dopusta odredi še prisilni dopust. Prisilni dopust, ki bi bil enostransko odrejen s strani delodajalca, načeloma ni dovoljen.  Vendar pa bo delavec moral upoštevati, da neupravičena odsotnost z dela predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Zato se bo moral z delodajalcem dogovoriti in sporazumno določiti ustrezno obliko odsotnosti z dela. 

Odrejena karantena ali prisilni dopust?

Če bomo dopustovali v kateri izmed držav s slabšo epidemiološko sliko, se lahko zgodi tudi, da nam bo pristojni organ ob povratku v domovino odredil 14-dnevno karanteno. Odsotnost z dela se bo v tem primeru presojala v okviru instituta višje sile.

V skladu z ZDR-1 je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače. Nadomestilo znaša polovico plačila, do katerega bi bil delavec sicer upravičen, če bi delal. Vendar pa ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Nadomestilo krije delodajalec. Vendar pa odrejeno karanteno lahko obravnavamo kot višjo silo le, če so izpolnjeni vsi elementi višje sile:

• zunanji vzrok,
• nepričakovanost dogodka,
• neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

Kdaj se ni mogoče sklicevati na višjo silo?

Če bomo odpotovali v državo, za katero je ob odhodu že znano, da nam bo ob povratku odrejena karantena, se ne bo mogoče sklicevati na višjo silo. V tem primeru namreč ne moremo govoriti o neizogibnosti in nepričakovanosti dogodka.

Kako postopati?

V vsakem primeru je delavec dolžan delodajalca obvestiti o nastalih okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje njegovih obveznosti iz delovnega razmerja. Če ob odhodu v tujo državo ni bilo znano, da bo ob povratku odrejena karantena, bo delavec upravičeno odsoten z dela zaradi višje sile. V tem primeru bo upravičen do ustreznega nadomestila plače.

Če višja sila ni podana, pa se bo moral delavec z delodajalcem ustrezno dogovoriti glede druge oblike odsotnosti z dela. V poštev tako na primer pridejo:

• koriščenje preostalega letnega dopusta,
• dogovor o neplačanem dopustu,
• koriščenje morebitnega presežka delovnih ur,
• delo od doma, če je to glede na naravo dela mogoče.

 

VIR: DATA.SI