SLOVENIJA

Še veliko nezavedne diskriminacije žensk in deklet v znanosti

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, ki ga je za 11. februar razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo izpostavil pomemben prispevek slovenskih raziskovalk na področju raziskav in razvoja. »Še vedno pa je na vodilnih položajih v znanosti premalo znanstvenic. Četudi je število doktorandk skoraj izenačeno s število doktorandov, se v akademski karieri delež žensk zniža na okoli 17 odstotkov.«

V Sloveniji si prizadevamo ustvariti spodbudno in vključujoče ter etično raziskovalno okolje, ki bo dosledno upoštevalo načela enakosti spolov v znanosti. V strateških dokumentih s področja znanosti in raziskav se je Slovenija zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire ter uskladila karierne možnosti z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno uravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov.

Napredek pri uresničevanju zadanih ciljev za bolj uravnoteženo in vključujočo znanost na področju enakosti spolov v znanosti pa je tako v Sloveniji kot tudi v EU še vedno prepočasen. Pomembno je, da zagotavljamo enake možnosti za oba spola, da se intelektualni potenciali žensk ne bi več pozabljali, ampak bi se izkoriščali za pridobivanje novega znanja in posledično bolj kakovostnega življenja.

Spodbudno je, da vladni Svet za znanost in tehnologijo v novem mandatnem obdobju vodi ženska, dr. Andreja Gomboc, ki je tudi predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti. Komisijo je ustanovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v prizadevanjih za spolno uravnoteženost na področju znanosti.

Dr. Andreja Gomboc ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti opozarja, da je še veliko nezavedne diskriminacije, pristranskosti pri ocenjevanju dosežkov raziskovalk in dvojnih meril. Mnogi stereotipi o vlogi spolov in njihovih talentih, s katerimi je prežeta celotna družba, mnoga dekleta usmerijo proč od študija naravoslovnih in tehničnih ved.

Med pozitivnimi spremembami v zadnjem času dr. Andreja Gomboc omenja uravnoteženo zastopanost po spolu v nekaterih organih Javne agencije za raziskovalno in razvojno dejavnost Republike Slovenije. To pa pogreša pri rektorjih univerz, direktorjih inštitutov, tudi člani znanstvenih svetov inštitutov so še vedno večinoma moški. Ponekod, opozarja, so bili v zadnjem letu narejeni celo koraki nazaj: npr. pri sestavi senatov nekaterih fakultet. Med prejemniki Zoisovih in Puhovih priznanj in nagrad lansko leto je bilo le 12 odstotkov žensk, to pa gre pripisati dejstvu, da jih je bilo zelo malo že med predlaganimi za nagrade. To pomeni, da okolja, v katerih delajo raziskovalke, njihovih dosežkov ne vrednotijo enako visoko kot dosežke moških kolegov. Zato je prepričana, da bi bilo na vseh ravneh potrebno dosledno upoštevati zakonska določila o enakosti spolov.

Le znanost, ki bo enakovredna, z enakimi pravicami in možnostmi v družbi za oba spola, se lahko uspešno poveže in odpre družbi ter okolju in z njim uspešno sodeluje.

 

VIR: GOV.SIFOTO: GOV.SI