fbpx

Slovesnost ob 100-letnici smrti Srečka Puncerja, Braslovče, Savinjska regija

Letos se spominjamo 100-letnice smrti  dveh pomembnih mož. Srečka Puncerja, ki je bil ubit 29. aprila 1919 in Franja Malgaja, ki je umrl 6. maja, prav na dan, ko je bil rojen Srečko Puncer, njegov sošolec, prijatelj in soborec. Skupaj z generalom Rudolfom Maistrom sta prispevala pomemben delež v boju za slovensko narodnostno ozemlje na Koroškem. Malgaj v vojaškem pogledu, Puncer pa zlasti na področju informiranja na območju Koroške (Korotana) in tudi sedanjega slovenskega območja.
 
Srečku Puncerju v spomin je, na obletnico njegove smrti 29. aprila, na pokopališču v  Braslovčah, Savinjska regija, kjer je tudi pokopan, potekala spominska slovesnost z državniškimi in vojaškimi častmi s predsednikom države Borutom Pahorjem na čelu in častno stražo gardistov Slovenske vojske. Slovesnosti so se udeležili tudi Kvartet Policijskega orkestra, predstavniki Zveze in Spodnjesavinjskega društva generala Maistra, ZB za vrednote NOB Žalec, OZ  VVS Spodnje Savinjske doline, nekateri spodnjesavinjski župani, prapoščaki številnih domoljubnih veteranskih ter drugih organizacij in drugi, med katerimi so bili tudi sorodniki Srečka Puncerja.
 
Slovesnost se je pričela s prihodom predsednika Republike Slovenije do spomenika in državno himno, ki jo je zaigral Kvartet Policijskega orkestra. Zbrane je nato nagovoril moderator slovesnosti Dušan Pungartnik in najavil slovesno polaganje vencev. Najprej je ob igranju žalostinke in pomoči gardistov pred spomenik venec položil predsednik republike Borut Pahor. Za njim pa še župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednik  Kulturno zgodovinskega društva Žovnek Franci Kralj, ki je kasneje tudi podal zgodovinski oris dela in življenja Srečka Puncerja. V imenu Zveze društev generala  Maistra pa sta venec položila predsednica Zveze Lučka Lazarev Šerbec in predsednik Spodnjesavinjskega društva generala Maistra Lojze Posedel. Po zaključku polaganja  vencev je kvartet zaigral še pesem Domovina. Gardisti in kvartet pa so s častnim pozdravom nato zapustili prizorišče. 
 
V drugem delu slovesnosti je zbrane pozdravil in nagovoril župan Tomaž Žohar. Poudaril je pomen hrabrih mož, ki so, skupaj s Srečkom Puncerjem, usodno vplivali na takratne dogodke in ohranitev slovenske identitete na Koroškem. Več o Srečku Puncerju je spregovoril zgodovinar in geograf Franci Kralj, ki je tudi preučeval delo in življenje nekdanjega Braslovčana. Za njim je spregovorila še osrednja govornica slovesnosti Lučka Lazarev Šerbec. Poudarila je pomen vseh treh mož in ostalih domoljubov ter poslanstva, ki ga ima njihova Zveza pri ohranjanju spomina na prelomne dogodke slovenske zgodovine, ki sta jih kasneje zaznamovali še II. svetovna vojna in leta 1991 še vojna za osamosvojitev Slovenije. 
 
Še pred slavnostnimi nagovori se je na braslovškem pokopališču razlegala pesem Slovenec sem, ki jo je, kot solist, zapel Dušan Pungartnik. Z recitacijami Maistrovih pesmi pa je svoj delež k slovesnosti pridala upokojena profesorica slovenščine in kulturnica Breda Šip. 
 
Slovesnost se je zaključila s posnetkom pesmi Rož, Podjuna, Zila, ki je simbol slovenske samobitnosti in ponosa naših rojakov na avstrijskem Koroškem ter zadnjim pozdravom in odhodom praporščakov. Vse skupaj pa se je nadaljevalo in zaključilo z družabnim srečanjem  v preddverju braslovškega Doma kulture, kjer je bila izrečena še marsikakšna beseda v zvezi s Puncerjem, Malgajem in Maistrom, pa tudi kakšna beseda o aktualnih temah sedanjega časa.                           
 
T. Tavčar