Sončne elektrarne za samooskrbo – gradnja na ključ

V zadnjih letih se srečujemo z velikim porastom gradnje sončnih elektrarn za samooskrbo, tako imenovan »net metering«, ki omogoča uporabnikom, da lahko na svojih obstoječih objektih (strehah, terasah, itd.) s proizvodnjo električne energije iz fotovoltaičnih modulov pokrivajo ali delno pokrivajo porabo električne energije v gospodinjstvih.

V kolikor je proizvedena energija v obračunskem časovnem obdobju večja od porabe na tem odjemnem mestu, jo proizvajalec brezplačno odda v omrežje. Če pa je proizvodnja električne energije iz elektrarne manjša od porabe na odjemnem mestu v določenem obračunskem obdobju, pa elektro distributer obračuna razliko in zanjo izstavi račun lastniku odjemnega mesta. Moč elektrarne za samooskrbo je s trenutno veljavnimi predpisi določena na do 80% od priključne moči na odjemnem mestu. Na primer, če imamo v glavni omarici (na odjemnem mestu) glavne varovalke 3 x 20 A, znaša izračunana priključna moč 13,86 kW, maksimalna moč elektrarne bi torej lahko znašala 11,09 kW. Točen podatek o obračunski moči na določenem odjemnem mestu je naveden na vsakomesečnem računu za porabljeno električno energijo, ki ni nujno enaka izračunani vrednosti.   

Gradnja sončne elektrarne zahteva strokovno znanje že v fazi zasnove projekta (poznavanje lege in nagiba strehe, senčenj, dnevne obsijanosti, in tako dalje), prav tako v fazi priprave projekta, še posebej pa pri namestitvi in ustrezni medsebojni povezavi elementov elektrarne, da bo ta delovala in da bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih v postopku za priključitev zahteva sistemski operater. Za izvedbo tovrstnih projektov obstaja na trgu mnogo ponudnikov za izgradnjo elektrarne na ključ. Po izkazanem interesu pri nekem ponudniku pride, če je ponudba za investitorja (naročnika) sprejemljiva, do sklenitve pogodbe, v kateri se izvajalec, glede na predloženo in obojestransko usklajeno ponudbo, zaveže, da bo za naročnika pridobil tudi vsa ustrezna soglasja, ki so potrebna za priključitev na elektroenergetski sistem in dajanje elektrarne v obratovanje, za kar mu lastnik(i) podpiše(jo) pooblastilo. Na podlagi tega pooblastila izvajalec odda vlogo elektro distributerju, ki definira pogoje za priključitev sončne elektrarne na elektroenergetsko omrežje na določenem odjemnem mestu. S tem soglasjem za priključitev je pri operaterju tudi rezervirana priključna moč elektrarne, ki bo zgrajena in priključena na omrežje.

Pred morebitno gradnjo sončne elektrarne si torej investitor (lahko pa to zanj proti plačilu opravi tudi izvajalec – pooblaščenec, s katerim je podpisal pogodbo) pridobi soglasje za priključitev od sistemskega operaterja SODO (brez ustreznih soglasij ni mogoče priključiti elektrarne na omrežje), v katerem so definirani pogoji za priključitev, prav tako tudi možna velikost elektrarne glede na mesto priključitve na omrežje. Lahko se namreč zgodi, da investitor načrtuje izgradnjo npr. 11,09 kW sončne elektrarne (obstoječe glavne varovalke 3 x 20 A), po podani vlogi za izdajo soglasja za priključitev pa mu je moč omejena na, na primer 5,7 kW, lahko pa se celo zgodi, da mu je vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da na tem odjemnem mestu ni možno ali ni več možno priključiti elektrarne in da bi moral investitor investirati tudi v novo električno povezavo (večji presek vodnikov priključnega kabla) do transformatorja, če bi želel priključiti na omrežje načrtovano moč elektrarne.

Za »resnost posla« se običajno podpisnika pogodbe dogovorita za nek avans, katerega investitor nakaže na račun izvajalca po podpisu pogodbe oziroma pred pristopom k realizaciji izgradnje elektrarne po ponudbi. Ker je izvajalec že pred podajo vloge za pridobitev soglasja za priključitev načrtovane elektrarne na omrežje opravil določene aktivnosti (opravil ogled, izvedel izračune, pripravil podlage za postavitev elektrarne, in tako dalje), prav tako je opravil delo z oddajo vloge elektro distributerju, je upravičen do plačila opravljene storitve ne glede na izid izdanega soglasja za priključitev. Nastale stroške, če se naročnik ne odloči za izgradnjo zaradi omejitve moči v izdanem soglasju ali celo zavrnitve možnosti priključitve na elektroenergetski sistem brez dodatnega vložka v omrežje, izvajalec pokriva iz prejetega avansa. Za tovrstne obračunane storitve mora izvajalec izdati račun. V kolikor pa pride do realizacije projekta, pa so ti stroški običajno že zajeti v sami ponudbi in jih izvajalec dodatno ne zaračuna.

Zato svetujemo potencialnim investitorjem sončnih elektrarn na ključ za samooskrbo, da sami, še pred zbiranjem ponudb in morebitnim podpisom pogodbe z izvajalcem, pridobijo soglasje za priključitev pri elektro distributerju (izpolnijo in oddajo ustrezen enoten obrazec SODO, ki se nahaja na spletnih straneh elektro distributerjev), saj se tako predhodno prepričajo o možnostih za priključitev načrtovanega objekta na elektroenergetski sistem na njihovem odjemnem mestu. S tem se izognejo morebitnemu prelaganju namestitve elektrarne, zaradi čakanja na soglasje za priključitev. Elektro operater namreč pristopi k reševanju vloge ter k pripravi in izdaji soglasja šele, ko je vloga popolna. Z izdajo soglasja operater izvede tudi rezervacijo ustrezne priključne moči elektrarne, njena velikost (moč elektrarne) pa je odvisna od konfiguracije omrežja na predvidenem odjemnem mestu.

Sončna elektrarna za samooskrbo

 

VIR: GOV.SI