Splošna bolnišnica Celje se je posodobila, pacientom bo lažje.

Nov angiograf na Radiološkem oddelku

Nov angiograf Siemens Artis Q, ki predstavlja najnovejšo generacijo tovrstnih aparatov ter omogoča številne tehnološko dovršene posege je v obnovljenih prostorih intervencijske radiologije Splošne bolnišnice Celje začel delovati novembra 2018. Vrednost aparata, ki ga je v celoti financiralo Ministrstvo za zdravje je 1.024.751 € z DDV, gradbeno obrtniških instalacijskih del in projektne dokumentacije pa 489.529 € z DDV. 

V SB Celje tako danes opravljamo minimalno invazivne posege vseh 5 dni v tednu in s tem pokrivamo potrebe bolnikov z več bolnišničnih oddelkov in tudi iz bližnjih bolnišnic. Prenova tehnologije je bila v zadnjem letu smiselno nadgrajena tudi s strokovnim razvojem intervencijske radiologije, zato je poleg povečanega obsega dela področje razširilo tudi nabor samih intervencij. V okviru znotrajžilnih posegov na perifernih arterijah smo pričeli z izvajanjem zahtevnejših posegov, npr. zdravljenjem (embolizacijami) akutnih krvavitev. Poleg žilnih pa izvajamo tudi nežilne posege na sečilih in žolčnih izvodilih.

Paradni konj prenove je diaskopski rentgenski aparat – angiograf Siemens Artis Q, ki predstavlja najnovejšo generacijo tovrstnih aparatov. V kombinaciji z lastnim prostoročnim ultrazvokom in s pestro paleto aplikacij omogoča številne tehnološko dovršene posege. Minimalno invazivni posegi temeljijo na tem, da opravimo poseg kjer koli v telesu, brez da bi bila potrebna klasična operacija. Ravno zato je slikovno-diagnostična podprtost z najnovejšimi tehnologijami tako zelo pomembna.

Glede na trenutne potrebe prevladujejo predvsem znotrajžilne intervencije, t.i. perkutana transluminalna angioplastika (PTA), kjer smo v koraku s časom z razvojem zdravstvenega materiala, inovativnih rešitev znotrajžilnega dostopa in zdravljenja periferne arterijske okluzivne bolezni. Angiograf nam omogoča varnejšo izvedbo posegov tako za bolnika kot izvajalca, s pomočjo diagnostičnih aplikacij lažje nadzorujemo obsevalno obremenitev posameznika in preko obdelave slik lahko že takoj po posegu ovrednotimo uspeh le-tega.

V primeru zdravljenja akutnih arterijskih krvavitev ali žilnih nepravilnosti, aparat zagotavlja ‘navigacijo’ do mesta krvavitve ali žilne nepravilnosti. Uvedba teh posegov je izrednega pomena za celjsko bolnišnico, ki sicer predstavlja glavni center za poškodbe v regiji. Tako pokrivamo praktično vse veje medicine (travmatologije) potrebne za celostno obravnavo poškodovancev.

V zadnjem letu smo uvedli tudi posamezne nežilne posege in tako podkrepili zdravljenje bolnikov več bolnišničnih oddelkov. Tudi tukaj gre za predvsem urgentne minimalno invazivne posege, kjer je potrebno razbremeniti določen organski sistem v trebuhu – s posegom vzpostavimo povezave, ki so bile prekinjene zaradi narave bolezni (vstavitev nefrostomskega katetra v ledvico, splint katetra v sečevod ali drenažnega katetra v žolčevode). S temi posegi bolnikom ohranimo funkcijo organa in jim pogosto prihranimo operativni poseg. Pri tem interventni radiologi sodelujejo z Oddelkom za žilno kirurgijo, Urološkim oddelkom,  Oddelkom za bolezni ledvic in dializo, Ginekološko-porodniškim oddelkom, Oddelkom za bolezni prebavil, Oddelkom za splošno in abdominalno kirurgijo ter Oddelkom za hematologijo in onkologijo. Na novem angiografu pa lahko opravljamo tudi CT vodene punkcije, kar pomeni, da lahko dostopamo do težje dosegljivih mest v telesu (ki niso v dosegu ultrazvoka) in na tem mestu npr. odvzamemo vzorec tkiva za analizo.

»Nakup novega angiografa in prenova prostorov sta izrednega pomena za bolnike celjske bolnišnice,« poudarja Anita Dobrovolec, dr. med., specialistka radiologije, »saj nam zagotavljata pogoje za opravljanje zahtevnih minimalno invazivnih posegov, ki ne samo da ohranjajo funkcijo določenega organa, ampak pogosto rešujejo življenja in so nepogrešljiv segment zdravljenja v sodelovanju s kliničnimi oddelki.«

 

Nov koronarograf v Laboratoriju za invazivno srčno diagnostiko Kardiološkega oddelka

Tudi nov koronarograf Philips Azzurion je eden tehnološko najnovejših tovrstnih aparatov, ki ustreza vsem najsodobnejšim standardom. V obnovljenih prostorih  je začel delovati v začetku leta 2019. Vrednost aparata, ki ga je v celoti financiralo Ministrstvo za zdravje je 1.002.206 € z DDV, gradbeno obrtniško instalacijskih del in projektne dokumentacije pa 420.190 € z DDV. Ves čas izvedbe investicije pa je dejavnost koronarografij v bolnišnici potekala nemoteno, saj je na drugi lokaciji v funkciji ostal tudi prejšnji koronarograf.   

Koronarograf je rentgenski aparat, ki zdravniku omogoča, da s pomočjo rentgenskega prikaza »vidi« srce in žile, najde zoženo ali zamašeno mesto v žili, določi velikost zamašitve in debelino žile. Na osnovi teh in še vrste drugih podatkov določi način zdravljenja obolelega mesta. Odloči se, kako razširiti žilo, skozi katero bo po posegu spet normalno tekla kri in prehranjevala srčno mišico. S pomočjo tega aparata je tako mogoče odkriti že zgodnje spremembe na koronarnih žilah in s tem preprečiti nastanek srčnega infarkta in nenadne srčne smrti. Pri hujšem obolenju pa se s širjenjem koronarnih žil, ki jih ta aparat omogoča, zmanjša škoda na srcu. Poseg je za bolnika neboleč in brez anestezije

V SB Celje invazivno srčno diagnostiko in terapijo izvajamo od 1. aprila 2006 in od takrat do danes smo v tej dejavnosti obravnavali več tisoč pacientov. Laboratorij za invazivno srčno diagnostiko dejavnost opravlja vsak delavnik v dopoldanskem času. Zaradi velikih potreb po tovrstni diagnostiki in posledično hitrega naraščanja in podaljševanja čakalnih dob, je bolnišnica z dodatnim popoldanskim delom v sklopu t. i. enkratnih dodatnih programov razpisanih s strani Ministrstva za zdravje v preteklosti že dokazala, da je zmožna delo katetrskega laboratorija raztegniti tudi na 16 ur dnevno v kolikor razmere to narekujejo.  

Prvo leto je bilo v Laboratoriju za invazivno srčno diagnostiko narejenih skupno 621 posegov z opravljenimi 159 dilatacijami oz. širitvami zožitev v koronarnih žilah, v dvanajstih letih delovanja oz. do konca leta 2018 pa skupno 14.651 posegov in 4.600 dilatacij. Ob tem je bilo v tem času opravljenih še nekaj deset balonskih diletacij aortne zaklopke in kompleksnih posegov zaradi kroničnih zapor venčnih arterij. Kot je pri vseh invazivnih posegih v medicini, se tudi interventni kardiologi soočajo z zapleti. V Celju se ti gibljejo v povprečju do 0,5 % na število opravljenih posegov, kar je podatek, ki celjske interventne kardiologe postavlja ob bok kolegom, ki delujejo v razvitih interventnih centrih v Evropi in svetu.

 

 

Tabela: Število opravljenih preiskav in posegov v Laboratoriju za invazivno srčno diagnostiko

  2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
Št.

preiskav

621 798 898 999 1044 1277 1201 1182 1140 1180 1517 1431 1363
Št. PCI* 159 223 286 328 321 379 348 379 357 391 494 485 450

* PCI so opravljene dilatacije oz. širjenja zožitev v koronarnih žilah

 

V celjski regiji letno doživi srčni infarkt v povprečju približno 500 ljudi.

Leta 1970, ko je bilo zdravljenje tega obolenja mogoče le z omejenim številom zdravil, je bila umrljivost zaradi infarkta približno 30%, kar pri našem številu obolelih v regiji pomeni 150 ljudi.

Po letu 1980, ko smo začeli uporabljati zdravila za topljenje strdkov, se je umrljivost zaradi infarkta zmanjšala za polovico in je znašala približno 12%. Žal pa so imela zdravila za topljenje strdkov precej neželenih učinkov, zato je pri zdravljenju z njimi prihajalo do hujših zapletov.    

Po letu 1990, ko so se začeli opravljati prvi posegi invazivne srčne diagnostike (koronarografije), se je število smrtnih žrtev zmanjšalo pod 5 %, kar pri našem številu obolelih v regiji pomeni približno 25 ljudi.

Če povzamemo učinek napredka v kardiologiji v zadnjih štiridesetih letih, lahko zaključimo, da je uvedba koronarografij v diagnostiko in terapijo pacientov z zožitvami koronarnih žil, v naši regiji letno rešila približno 120 ljudi. 

Z ohranitvijo prejšnjega koronarografa v bolnišnici smo se izognili tri ali celo štirimesečnemu izpadu opravljanja koronarografij in tako lahko poslej te storitve opravljamo na dveh aparatih. S tem bo mogoča hitrejša edukacija dodatnih interventnih kardiologov in ostalih sodelavcev (medicinske sestre, radiološki inženirji) strokovnega tima, ki je osnovni pogoj za uvedbo 24-urnega delovanja interventne kardiologije v naši bolnišnici. Ko bodo izpolnjeni kadrovski pogoji bo, poleg stalne dosegljivosti teh storitev, z delom na dveh aparatih mogoče tudi učinkoviteje skrajševati čakalne dobe.

»S pričetkom izvajanja interventne kardiologije na klic prebivalcev naše regije, v sklopu takrat največje dobrodelne akcije v Sloveniji, v letu 2006 je SB Celje stopila ob bok vsem sodobnim bolnišnicam v Evropi in preostalem razvitem svetu, saj je svojim bolnikom omogočila najsodobnejše zdravljenje srčnožilnih bolezni in aktivno prispevala k tvorbi slovenskega sistema hitrega odziva na akutni miokardni infarkt, ki zasluženo sodi med najboljše na svetu. V zadnjih 12 letih smo v Laboratoriju za invazivno srčno diagnostiko SB Celje opravili preko 15.000 preiskav, rešili preko 150 življenj in izboljšali kakovost življenja več kot 5000 našim bolnikom, je povedal dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine, ki je predstojnik Kardiološkega oddelka ter dodal, »Z nabavo najnovejšega aparata nam je država omogočila opravljanje posegov na najboljšem aparatu z bistveno manj rentgenskega sevanja za bolnike in osebje, istočasno pa tudi širitev kapacitet na 2 koronarografska aparata, kar nam bo omogočilo širitev dejavnosti in ob ustrezni nadaljnji podpori Ministrstva za zdravje in ZZZS izbris čakalnih vrst na področju, na katerem jih, po našem globokem prepričanju, ne bi smelo biti. In jih tudi ne bo; ker mi zmoremo, znamo in hočemo delati več!« 

 

VIR:SB-CELJE.SI – FOTO:SB-CELJE.SI