Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do 30. 6. 2021
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa kot ukrep državne pomoči se na podlagi sprejetega Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19 podaljšuje vse do 30. 6. 2021. Državni zbor je namreč potrdil šesti interventni zakon (PKP6), ki bo začel veljati z objavo v Uradnem listu. Na kaj morate biti pozorni kot delodajalec, ki zaprosi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa? Ali je ta ukrep združljiv z ukrepom čakanja na delo doma?
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa: kdaj delodajalcu pripada subvencija?
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa pripada delodajalcu, ki je pravna ali fizična oseba:
- ki je bil vpisan v poslovni register Slovenije pred 13. marcem 2020;
- ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in niso v odpovednem roku;
- po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela;
- ki ni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije/občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %;
- ki je pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom posvetoval s sindikatom oziroma svetom delavcev. Če teh ni, je prej obvestil delavce na pri delodajalcu običajen način.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa: kakšne so obveznosti delodajalca v primeru dodelitvi subvencije?
V primeru dodelitvi subvencije za skrajšan delovni čas, je obveznost delodajalca:
- da redno in v roku izplačujete plače in denarno nadomestilo plač;
- vodi evidenco o izrabi delovnega časa za delavce, za katere želi uveljavljati subvencioniranje skrajšanega delovnega časa;
- v roku 3 dni od odreditve skrajšanega delovnega časa sporoči Zavodu za zaposlovanje, da je delavcu odredil skrajšani delovni čas;
- v roku 15. dni od odreditve skrajšanega delovnega časa vloži vlogo za uveljavljanje tega ukrepa, in sicer preko Portala za delodajalce na spletni strani Zavoda za zaposlovanje;
- da delavcem ne odreja nadurnega dela;
- da delavcem neenakomerno ne razporedi ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom;
- v času prejemanja subvencije in še mesec dni po tem ne sme iz poslovnega razloga odpustiti oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu, za katerega je uveljavljal subvencijo za skrajšan delovni čas. Izjemoma velja za delavce, za katere je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije);
- zakon prepoveduje delodajalcem izplačilo dobička, kupovanje lastnih delnic ali lastnih deležev ali izplačila nagrad za delovno uspešnost poslovodstvu.
Ukrep subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo doma.
- Delodajalec lahko za nekatere delavce uveljavlja subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za druge pa ukrep čakanja na delo doma.
- Lahko tudi za istega delavca za dva tedna uveljavlja subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za dva tedna pa čakanje na delo doma.
VIR: DATA.SI
