Zobne paste

Zobne paste so pomemben izdelek za nego ustne votline, saj so pomemben del vsakodnevnega rutinskega čiščenja zob in zaradi svoje konsistence, okusa in vonja naredijo ščetkanje prijetnejše. Večina ljudi si zobe umiva dvakrat dnevno, poleg zobne paste pa redno ali vsaj občasno uporabljajo tudi medzobno ščetko, zobno nitko ali ustno vodico.

Uporaba zobne paste daje občutek dobro očiščenih zob in svežine. Vendar to ni njihov edini namen. Skozi zgodovino so se razvile in so poleg odstranjevanja umazanije z zob namenjene tudi zaščiti zob pred kariesom, beljenju zob, zaščiti dlesni pred vnetjem, preprečevanju erozije in dentinske preobčutljivosti zob, izboljšanju ustnega zadaha in podobno.

Zobne paste sestavljajo aktivne in pomožne sestavine. Ena najpomembnejših aktivnih sestavin so fluoridi, ki pomagajo krepiti zobno sklenino in preprečujejo nastanek kariesa. Za vsakodnevno uporabo se priporočajo zobne paste z vsebnostjo fluorida do največ 1500 ppm.

V ustni votlini se zadržujejo mikroorganizmi, ki so pogosto krivi za pojav zobne gnilobe, zobnih oblog in gingivitisa, pa tudi neprijetnega ustnega zadaha. Antiseptiki in antiflogistiki pomagajo vzdževati higieno ustne votline in vsaj kratkoročno vplivajo na ustni zadah.

Zobne paste lahko vsebujejo posamezne snovi, kot so natrijevi ali kalijevi difosfati ali cinkove soli, ki preprečujejo nastanek novega zobnega kamna. Velja pa opozorilo, da se zobnega kamna, ki je že prisoten na zobeh, ne da odstraniti z zobno pasto.

Abrazivi oziroma brusilna sredstva služijo kot polnila in kot netopni delci, ki pomagajo odstraniti zobne obloge. Abrazivi lahko negativno vplivajo na sklenino, še bolj pa na mehkejši zobni cement razgaljenih zobnih vratov, saj ga hitreje poškodujejo, zato izbirajmo zobne paste z nizko do srednjo stopnjo abrazivnosti. Največ abrazivov vsebujejo belilne zobne paste, zato je potrebna previdnost pri njihovi uporabi. Tovrstne zobne paste lahko vsebujejo poleg abrazivov še vodikov peroksid (nekatere novejše obljubljajo večjo belino zob s pomočjo aktivnega ogljika), ki kemično reagira z madeži in jih razgrajuje. Načeloma si z dvema ali tremi minutami ščetkanja ne moremo obetati vidnega belilnega učinka, saj morajo biti profesionalna belilna sredstva v stiku z zobmi daljši čas, da se poznajo učinki beljenja.

Poleg teh lahko vsebujejo zobne paste še nekatere pomožne snovi.

• Površinsko aktivne snovi (npr. natrijev lavril sulfat), ki delujejo kot sredstvo za penjenje.
• Zgoščevalce, katerih namen je zgostiti zobno pasto, da ni preveč tekoča in ima gladko konsistenco.
• Arome in sladila, ki zakrivajo morebiten neprijeten okus drugih sestavin v zobnih pastah in skrbijo za prijeten okus izdelka. Poleg tega pomagajo osvežiti ustno votlino in nevtralizirati neprijeten ustni zadah.
• Barvila, ki poskrbijo za privlačen videz izdelka.
• Konzervanse, ki preprečujejo rast mikrobov v zobni pasti. Zaradi njih je zobna pasta po odprtju uporabna več mesecev.

Glede na vse, kar je znano o sestavinah zobnih past, lahko sklepamo, da je ščetkanje z zobno pasto priporočljivo, še posebno ko vsebuje fluorid. Pomembno je, da ščetkanje traja vsaj 2 do 3 minute, da se najprej odstranijo vse zobne obloge, šele nato lahko fluorid vpliva na zobno sklenino. Bolj pomembna kot izbira zobne paste je redna zobna higiena. Ob tem je najbolje uporabljati mehko zobno ščetko, da zobna sklenina ostane nepoškodovana.