fbpx

Anksiozne motnje

Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak, kot pove že samo ime, anksioznost. Verjetno si pod pojmom anksioznost težko predstavljate za kaj gre. Pogosteje govorimo o tesnobi, tremi, napetosti, živčnosti, strahu in zaskrbljenosti. Prizadeti opisuje psihično napetost, razdražljivost in moteno koncentracijo, pa tudi razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavico, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost in še številne druge.

Anksioznih motenj je več in se med seboj razlikujejo po trajanju in izraženosti anksioznosti ter vzroku, ki jo sproži. Poznamo štiri glavne skupine anksioznih motenj:

•    generalizirana anksioznost
Ljudi s to motnjo pretirano skrbijo običajne vsakodnevne situacije, ki vključujejo zdravje, družino, službo in denar. Ob analiziranju situacij vedno pomislijo na najslabše možne scenarije. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, čeprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Ne morejo se sprostiti niti ponoči, zato imajo težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave kot so glavoboli, potenje, drgetanje, razdražen želodec ali težko dihanje. 

•    panična motnja
Ti bolniki občutijo anksioznost v napadih, ki se pojavijo nenadoma, brez opozorila. Ti napadi nastanejo v situacijah, ko ne gre za neko resno grožnjo. Takrat občutijo izrazit strah, pogosto imajo občutek da so na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti velikokrat občutijo bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. 

•    socialna fobija
Za ljudi s to motnjo je značilen pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko se znajdejo v centru pozornosti. Pogosto se bojijo ocenjevanja ali opazovanja s strani drugih ljudi, zato je najpogostejši pretiran strah pred javnim nastopanjem. Ti bolniki se lahko počutijo nesposobne obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo od drugih ljudi.

•    specifične fobije
Za te fobije je značilen pretiran strah, recimo pred majhnimi prostori, višino, vodo, objekti in živalmi, ki dejansko predstavljajo zelo majhno ali nobene grožnje. Za mnoge izmed njih že razmišljanje o teh situacijah lahko sproži panični napad ali hudo anksioznost. 

Anksiozne motnje se pojavljajo pri obeh spolih, a dvakrat pogosteje pri ženskah. Težave lahko v nekaterih primerih ublažimo tako, da se izognemo neprijetnim situacijam, kar je še posebej učinkovito v primeru specifičnih fobij. A beg ali »tiščanje glave v pesek« običajno ni prava rešitev, saj lahko vodi v izolacijo človeka. Ljudje smo pa predvsem socialna bitja, ki rabijo stik s sočlovekom. 
 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm. – FOTO:PIXABAY