Išias
Išias je najdaljši in najdebelejši živec v človeškem telesu. Izhaja iz spodnjega dela hrbtenjače, oživčuje mišice na zadnjem delu stegna, mišice goleni in stopala. Išias je tudi izraz, ki se pogosto zelo posplošeno uporablja za precej specifično bolečino (ostra, zbadajoča oziroma pekoča), ki se iz hrbtenice širi v zadnjico in nogo, lahko vse do stopala. Običajno bolečino v nogi spremlja tudi občutek odrevenelosti v goleni in stopalu ali občutek mravljinčenja.
Pri hujših primerih lahko čutimo šibkost, imamo težave, kadar stojimo ali premikamo prizadeto nogo. Čeprav gre za boleče stanje pa išias redko povzroči nepopravljivo poškodbo na prizadetem živcu. Do pojava lahko pride nenadoma ali postopno. V večini primerov je prizadeta samo ena okončina.
Bolečino izzove vnetje živca in je običajno posledica neposrednega pritiska na živec. Najpogostejši vzrok je zdrs medvretenčne ploščice, posledica česar je pritisk na išiasni živec, vnetje in bolečina. Vzrok je lahko tudi degenerativna bolezen, zaradi česar postane medvretenčna ploščica krhka in se zlomi. Lahko gre tudi za spondilolistezo, ko eno vretence zdrsne čez drugo. Možen vzrok so lahko tudi izrastline na kosteh ali lumbalna spinalna stenoza, pri čemer pride do zožitve spinalnega kanala.
Med rizične dejavnike za pojav omenjenih stanj uvrščamo starost, pojavnost težav v družini, nosečnost, debelost, dolgotrajno stanje na nogah ali sedenje, delovna mesta, ki zahtevajo daljše stanje, sklanjanje ali dvigovanje bremen in spanje na mehki vzmetnici. Če ste se prepoznali v kateri izmed naštetih situacij je najbolje, da skušate dejavnike omejit. Vsega se seveda ne da izničiti, pomaga pa ustrezen način življenja, ki vključuje fizično aktivnost in predpisane vaje za razgibavanje.
Vzrok bolečine lahko odkrije samo zdravnik z ustrezno diagnostično metodo (rentgen, magnetna resonanca, pregled z računalniško tomografijo). S pomočjo tega testiranja lahko opredelimo najustreznejšo terapijo in prepoznamo stanja, ko je potreben kirurški poseg.
Načeloma si pri bolečini lahko pomagamo tudi sami. Ublažiti si jo lahko skušamo z izmeničnim ohlajanjem in ogrevanjem prizadetega predela, raztegovalnimi vajami in protibolečinskimi zdravili. V lekarni imate na voljo zdravila z nesteroidnimi antirevmatiki, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno. Lahko so v taki obliki, da jih zaužijete, torej tablete ali peroralni praški in vsebujejo učinkovino ibuprofen ali naproksen. Na voljo pa imamo tudi lokalno delujoče pripravke, v obliki gela, ki ga nanesemo na prizadeto mesto in vsebujejo diklofenak. Gel s ketoprofenom je možno v lekarni izdati samo po predložitvi zdravniškega recepta. Omejitev obstaja zaradi potencialne fototoksične reakcije. Pred izbiro ustreznega zdravila se posvetujte v lekarni, saj vsako izmed njih ni primerno za sleherno osebo, poleg tega je potrebno upoštevati navodila, da bo zdravljenje učinkovito in varno.
Kadar samozdravljenje ni uspešno je potrebno obiskati zdravnika. To svetujemo tudi v primeru, ko bolečino pripisujemo išiasnemu živcu, a diagnoza s strani zdravnika še ni potrjena. Takoj je treba k zdravniku, ko so bolečine zelo močne, ali se recimo pojavijo tudi motnje pri odvajanju vode in blata. Zdravnik lahko v primeru zelo močne bolečine injicira protivnetno zdravilo neposredno v vnetno območje. Predpiše lahko tudi nesteroidne antirevmatike v učinkovitejših odmerkih. Odloči pa se lahko tudi za mišične relaksante, da zmanjša neugodje povezano z mišičnimi spazmi. Upoštevati moramo, da bolečine ne bomo odpravili čez noč. Na podlagi izkušenj sicer vemo, da smo z opisano konzervativno terapijo uspešni pri skoraj vseh primerih, a bolečina izzveni v roku šestih tednov.
Smiselno je seveda delovati preventivno, k čemer bodo verjetno prikimali vsi, ki so išiasno bolečino doživeli. Preventiva vključuje telesno aktivnost in redno izvajanje vaj za hrbtenico oziroma ob hrbtenično mišičje. Paziti tudi morate, da ju ne preobremenjujete. Najboljše je raznoliko gibanje, kot so hoja, tek in tek na smučeh, plavanje in kolesarjenje.
