Kaj je holesterol?

Holesterol je v človeškem telesu nepogrešljiv. Težave nastanejo, kadar ga je preveč.

Kaj je holesterol?

Maščobe (lipidi) so energijsko bogate snovi, ki predstavljajo poglavitni vir energije za presnovne procese v telesu. Dve osnovni maščobi, ki ju najdemo v krvi, sta holesterol in trigliceridi. Maščobe dobimo s hrano, lahko pa nastajajo tudi v jetrih in se shranijo v maščobnih celicah za poznejšo uporabo. So nepogrešljiva sestavina celičnih membran, mielinske ovojnice živcev, žolča, pomembne so za nastanek nekaterih hormonov in vitamina D. Brez holesterola torej človek ne more živeti! Znani rek pravi, da od viška glava ne boli. Za holesterol pa to ne velja. Zaradi prevelikih vrednosti holesterola lahko glava zelo boli, saj preveč holesterola v krvi povzroči hude srčno – žilne zaplete.

Maščobe so v vodi netopne, zato se v krvi vežejo na beljakovine, da lahko potujejo po krvnem obtoku. Maščobe, povezane z beljakovinami, imenujemo lipoproteini. Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov: LDL – lipoproteini majhne gostote, ki vsebujejo beljakovine in veliko holesterola ter HDL – lipoproteini visoke gostote, pri katerih prevladuje beljakovinski del.

Je holesterol škodljiv?

Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Holesterol LDL: imenujemo ga škodljivi holesterol, saj se lahko kopiči v žilni steni in jo s tem oži. Na tak način se zmanjša pretok krvi, kar vodi do nastanka različnih bolezni (angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap, motnje v prekrvavitvi okončin)

Holesterol HDL: imenujemo ga zaščitni holesterol. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstrani in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloči iz organizma.

Ciljne vrednosti

Na podlagi raziskav so ugotovili, da je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja najmanjše, če je skupna koncentracija holesterola manjša kot 5 mmol/l, LDL-a manj kot 3 mmol/l, trigliceridov manj kot 1,7 mmol/l, koncentracija HDL-a pa mora biti večja kot 1 mmol/l pri moških in večja kot 1,3 mmol/l pri ženskah. Pri bolj ogroženih bolnikih so priporočene ciljne vrednosti krvnih maščob še manjše.

Posledice zvišanega holesterola

Težave nastanejo, kadar je raven holesterola v krvi previsoka, kar imenujemo hiperholesterolemija in se holesterol začne kopičiti v žilni steni. Ta proces imenujemo ateroskleroza. Obloge iz maščob nastanejo predvsem v stenah srednje velikih in velikih žil. Stena take žile ni več gladka, notranjost žile se postopoma in dalj časa povsem brez opozorilnih znakov počasi zoži. Zaradi tega se zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva, ki ga prehranjuje prizadeta žila. Aterosklerotične obloge v žilni steni so sprva mehke in lahko počijo. Na razpoko se začnejo prilepljati trombociti in nastane krvni strdek (tromb). Ta lahko žilo popolnoma zamaši, kar je smrtno nevarno. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah srca, kjer lahko povzroči angino pektoris (srčna bolečina) ali celo srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčevja, kjer lahko povzroči možgansko kap in v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje dela ali celo cele noge (gangrena).

Dejavniki tveganja

Nevarnost razvoja ateroskleroze povečujejo: neustrezne ravni krvnih maščob (zvišana raven celokupnega holesterola, LDL in trigliceridov ter zmanjšan raven HDL), visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, ledvična bolezen, debelost, pomanjkanje telesne dejavnosti, stres in starost. Za posameznika je dejavnik tveganja tudi, če ima bližnjega sorodnika, pri katerem se je ateroskleroza razvila v zgodnji starosti. Moški so bolj ogroženi kot ženske, vendar pa se nevarnost po menopavzi poveča tudi pri ženskah.

Zdravljenje

Za zdravje našega srca in žilja lahko marsikaj storimo sami, zato se zdravljenje najprej začne z nefarmakološkimi ukrepi. Prehrana mora vsebovati čim manj nenasičenih maščobnih kislin in soli ter čim več zelenjave in sadja. Maščobe NISO prepovedane, zavedati se je treba, da so izredno kalorične, zato jih je treba uživati v omejenih količinah in predvsem tiste rastlinskega izvora (rastlinska olja, oreščki, semena). Veliko zdravih maščob vsebujejo tudi ribe, zato varovalno delujejo na srce in žilje. Pomembno se je izogibati hrani, ki vsebuje veliko holesterola (jajčni rumenjak, piščančja koža, pašteta, salame, polnomastni siri).

Telesna dejavnost ugodno vpliva na naše srce, znižuje LDL in zvišuje HDL, pomaga nadzorovati telesno težo, izboljša splošno počutje ter sprošča napetost in stres.

Kadar so kljub nefarmakološkim ukrepom vrednosti krvnih maščob še vedno povečane, zdravnik predpiše zdravila za njihovo uravnavanje. Zmanjšan vnos mastne hrane še ne pomeni nujno tudi zmanjšanja vrednosti krvnega holesterola, saj se ta pretežno tvori v jetrih. Klinične raziskave kažejo, da lahko z zdravo prehrano vrednosti krvnih maščob zmanjšamo do 15%, za večje zmanjšanje pa so potrebna zdravila. Zdravila je potrebno redno in dolgotrajno jemati, saj v tem primeru ne gre za zdravljenje bolezni, ampak za preprečevanje bolezni srca in žilja. O vseh nasvetih, kako, kdaj jemati zdravila in kaj so morebitni stranski učinki ter interakcije z drugimi zdravili, pa se je najbolje posvetovati v lekarni z lekarniškim farmacevtom.