Kako si pomagati, ko nam ponagajajo visoke poletne temperature?

Človeško telo vzdržuje ravnovesje med tvorbo in izgubo toplote. V naših možganih je »termostat«, ki nenehno oddaja in prejema signale od zunanji temperaturi izpostavljenih delov telesa. Telo samodejno vzdržuje optimalno telesno temperaturo predvsem z znojenjem, pa tudi z dihanjem, drgetanjem ter usmerjanjem pretoka krvi med kožo in notranjimi organi tako v mrzlem kot vročem vremenu. Zvečana temperatura okolja povzroča znojenje. Ko se znoj na koži suši, se površina telesa ohlaja in tako se temperatura telesa zniža.

 

Nevarnosti visokih temperatur

Kadar je telo preveč izpostavljeno zelo visokim temperaturam, lahko pride do vročinskih motenj, kot so vročinska izčrpanost, vročinska kap, vročinski krči, sončarica, glavoboli … Nevarnost je večja pri visoki zračni vlagi, ki zmanjšuje hladilni učinek znojenja, ter pri dolgotrajnih naporih, pri katerih mišice proizvajajo več toplote.

 

Vročinski krči

Vročinski krči so boleče krčenje mišic, ki nastane ob pretiranem potenju zaradi naporne dejavnosti v hudi vročini. Povzroči jih prevelika izguba tekočine in elektrolitov. Težave so pogoste pri fizičnih delavcih in športnikih. Vročinski krči se pojavijo nenadoma v rokah, mečih ali stopalih, so boleči in osebo onesposobijo za nadaljnjo aktivnost, saj so mišice trde in napete. Pomembno je, da nadomestimo tekočino in elektrolite in aktivnosti prilagodimo temperaturnemu stanju.

 

Sončarica

Sončarica je posledica pretiranega izpostavljanja močnim sončnim žarkom, njeni simptomi so podobni kot pri vročinski izčrpanosti ali vročinski kapi (glavobol, vrtoglavica, utrujenost in rdeča koža, ki je bleda in suha). Zato tudi zahteva enako zdravljenje in ukrepanje (hlajenje, nadomeščanje tekočin in elektrolitov, hladen in temen prostor …).

 

Glavobol

Pogosta poletna nadloga so glavoboli. Dokazano je, da je v več kot polovici primerov vzrok možno pripisati izpostavljenosti soncu in visokim temperaturam, pa tudi prehladnemu zraku iz klimatskih naprav. Zato je pomembno, da temperaturna razlika med notranjim in zunanjim prostorom ne presega treh stopinj.

 

Homeopatija kot pomoč?

Nitroglycerinum je eksplozivna snov, zato ni presenetljivo, da je delovanje homeopatskega zdravila nitroglycerinum (glonoinum) hitro in silovito. Nitroglycerinum deluje na cirkulacijo, povzroča močne pulzacije, navale vročine in kongestijo.

Prav iz njegovega delovanja po principu homeopatije izhaja tudi področje zdravljenja z njim. Pri večini težav, pri katerih uporabljamo homeopatski nitroglycerinum, se pojavljajo utripajoči, kongestivni glavoboli. Zato je dobra izbira pri sončarici, za katero je značilen naval vročine v glavo, močen utripajoči glavobol ter rdečina obraza. Bolniku se zdi, kot da bo glava eksplodirala.

Homeopatsko zdravilo nitroglycerin je dobra izbira za vse glavobole, za katere je značilno, da »vstajajo in zahajajo s soncem.« Bolečina se začne zjutraj, raste do poldneva, ko je najbolj intenzivna, z zahajanjem sonca pa pojenja tudi glavobol. Ta simptom je torej lahko prisoten, tudi če bolnik ni neposredno izpostavljen soncu. Takšen glavobol poslabšajo sleherno gibanje, tresenje, vročina, tesni ovratniki, težave pa lahko ublažimo z zunanjim pritiskom (glavo močno primemo, objamemo z rokami), hladnimi obkladki in ležanjem v temi. Takšni glavoboli se pogosto pojavijo tudi v menopavzalnem obdobju.

Homeopatsko zdravilo nitroglycerinum je na splošno primerno pri sledečih simptomih:

  • bolnik ne prenese vročine ali sonca,
  • nenadni lokalni kongestiji, zlasti v glavi in prsnem košu,
  • utripajočem glavobolu z občutkom eksplozije,
  • glavobol se dviga z območja vratu, naval krvi, ki se dviga navzgor,
  • pregrevanju na soncu in sončarici.

 

V opisanem primeru delovanja homeopatskega zdravila ponovno vidimo, da je izbira homeopatska zdravila odvisna od simptomatike in ni neposredno vezana na diagnozo.

Torej je homeopatsko zdravilo nitroglycerinum dobrodošlo tudi v poletni vročini, vsekakor pa ne smemo pozabiti in zanemariti osnovnih preventivnih ukrepov, ki so zagotovo najpomembnejši.

  • Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom žeje in s pogostostjo uriniranja. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine.
  • Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa.
  • Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj.
  • Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih.
  • Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
  • Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila.
  • Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.
  • Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
  • Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte od dva do štiri kozarce hladne brezalkoholne pijače na uro.

 

S preudarnim ravnanjem lahko preprečimo vročinske motnje, kljub temu da sonce neusmiljeno pripeka in se živo srebro na termometrih silovito povzpne na visoke vrednosti. Naša odgovornost je, da znamo presoditi zmožnost in nujnost opravil v poletnih mesecih.

In ko nam telo sporoča, da postaja za zdravje prevroče, tega nikar ne preslišimo!

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Polonca Fiala Novak, mag. farm.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAFOTO: SIMBOLIČNA FOTOGRAFIJA