fbpx

(Ne)varni fluoridi v zobnih pastah?

Dosežke in spoznanja medicine in farmacije marsikdo postavlja pod vprašaj. Primer tega je dodajanje fluora zobnim pastam. Ne le strah pred škodljivostjo, nekateri gredo še korak naprej in vključujejo teorije zarote o nadzoru množic. V nadaljevanju bi rad argumentirano izpostavil namen dodajanja fluora zobnim pastam, ter pretehtal koristi in tveganja. 

Kaj sploh je fluor?

Fluor je naravni element, ki je razprostranjen povsod na Zemlji. Ne gre torej za eksotično snov, ki bi jo nekdo naredil v laboratoriju. Prav tako se človek fluoru ne more (in ne sme) popolnoma izogniti, saj ga vsakodnevno vnaša v organizem, največ ga popije. Tudi v Sloveniji, čeprav pri nas, za razliko od nekaterih drugih držav, fluora ne dodajamo pitni vodi. Verjetno je tudi zaradi tega pitna voda pri nas relativno siromašna s fluorom. Koristna koncentracija fluora v pitni vodi bi bila okoli 1 mg na liter vode, medtem, ko se pri nas najpogosteje gibljejo vrednosti fluora med 0,03 – 0,05 mg na liter vode.

Zakaj pa fluor sploh dodajamo zobnim pastam?

V človeškem telesu je fluor normalno prisoten v sledovih in ga štejemo med pomembne mikroelemente za normalno delovanje organizma. Največ ga je v vseh mineraliziranih tkivih (kosteh, zobeh), kjer pomembno prispeva k trdnosti kosti in odpornosti sklenine pred zobno gnilobo. Fluor se v trdih zobnih tkivih veže v kristale, ki tvorijo zob (sklenino in dentin). S tem naredi zobe močnejše in odpornejše na kisline, ki nastajajo ob uživanju hrane, predvsem sladkarij in sladkih pijač. Če se normalen zobni kristal (kalcijev hidroksiapatit) začne razkrajati pri pH 5,5, je kritičen pH, ki je potreben za začetek topljenja sklenine z vgrajenim fluoridom (fluorhidroksiapatit) nižji in znaša okrog pH 4,5. Fluor se nahaja tudi v slini in ima lastnost, da lahko popravlja (remineralizira) začetne gnilobne poškodbe na površini zoba. Tako lahko začetno zobno gnilobo tudi ustavi, brez popravila zob s plombami. Zato fluor že desetletja zelo uspešno uporabljamo kot izredno učinkovito sredstvo za preprečevanje kariesa. Številne raziskave so dokazale, da je uživanje fluora zmanjšalo zobno gnilobo za 30-40 %.
 

Kako pa je s škodljivostjo fluora?

Nenazadnje nasprotniki uporabe fluora izpostavljajo nekatere študije, ki so laboratorijskih podganah dokazale toksične učinke fluora? Če vemo, da je natrijev fluorid znan rodenticid, torej sredstvo za zatiranje glodavcev, nas to ne sme presenetiti. Posebej, če se malce poglobimo v zasnovo študij in opazimo, da so v teh študijah običajno uporabili 1000-krat večje odmerke od tistih, ki jih navadno zaužijemo. Praktično vsaka snov lahko v previsokih odmerkih škodi, zakaj bi bil fluor drugačen? Nenazadnje tudi zdravila, ki v pravem odmerku življenja rešujejo, lahko v nepravem odmerku življenje vzamejo. Pri človeku toksične učinke fluora zaznamo pri odmerku, ki presega 5 mg/kg telesne teže. Za 70 kg težkega odraslega znaša toksičen odmerek 350 mg floura. Pri enkratnem umivanju zob si izstisnemo približno 5 g zobne paste, ki vsebuje maksimalno 7,5 mg fluora, kar je še vedno približno 50-krat pod toksičnim odmerkom. Četudi upoštevamo, da si ustne votline po ščetkanju zob ne izpiramo, pač pa zobno pasto le izpljunemo, bomo verjetno v telo z zobno pasto vnesli manj fluora, kot z vodo, ki jo čez dan popijemo. 
 

Kako pa je s fluorom pri otrocih?

Dodajanje fluora priporočamo tudi otrokom, saj pripomore k ustvarjanju močnejše sklenine stalnih zob, ki se mineralizirajo že zelo zgodaj po rojstvu, čeprav izrastejo šele okoli 5 – 6 leta starosti. Zakaj vsebujejo otroške zobne paste manj fluora kot odrasle? Del odgovora se skriva v dejstvu, da otrok preprosto ne rabi večjega odmerka. Poleg tega skušamo pri otrocih čim bolj zmanjšati možnost, da bi zaužil preveč fluora, nenazadnje majhen otrok zobne paste še ne zna popolnoma izpljuniti in jo večinoma poje. Če bi v prvih 6 letih življenja, ko se razvijajo krone stalnih zob, prekomerno uživali pripravke s fluoridi, bi lahko prišlo do motenj v procesu tvorbe sklenine. Taka sklenina bi lahko bila slabše mineralizirana, porozna, opačna, njena presevnost pa manjša. Na zobni kroni bi opazili bele lise, proge v obliki manjših jamic, rumeno-rjavkastih zabarvanj in v skrajnih primerih spremenjeno obliko zobne krone. Zaradi tega otroške zobne paste še vedno vsebujejo fluor, a do šestega leta starosti manj, kot odrasle. 

Priporočila za uporabo zobnih past s fluoridi navajajo, da se v starosti od 6 mesecev do 2 let uporablja zobne paste s vsebnostjo 500 ppm fluoridov v količini grahovega zrna. Od 2 do 6 let za grahovo zrno paste s vsebnostjo 1000 ppm in pri starejših od 6 let 1-2 cm paste s vsebnostjo fluoridov 1450 ppm. Zobne paste za odrasle vsebujejo 1000 do 1500 ppm fluoridov.
Temelji teorija zarote glede uporabe fluora na močnih temeljih? Menim, da ne. Morebiti je ravno širjenje “dokazov” toksičnosti fluora zarota tistih, ki želijo prodati svoj izdelek.

 

VIR:POMURSKE-LEKARNE.SIAVTOR:Bojan Madjar, mag.farm., spec. – FOTO:PIXABAY
Inline
Inline