Optimizem in njegov vpliv na zdravje

Rdeča nit vseh novic v slovenskem in svetovnem merilu so novice o koronavirusu! Pojav koronavirusa je v trenutku spremenil naš ustaljeni način življenja. Praktično  se je svet skorajda ustavil, drvijo samo misli in ukrepi, čez noč smo se vsi skupaj znašli v izrednih razmerah. Odpira se veliko vprašanj, veliko kriz – od gospodarske, ekonomske,  zdravstvene, eksistenčne. V to sivino bomo skušali vnesti vsaj blago upanje in merico optimizma. Zato bomo danes v prispevku razmišljali o tem, ali lahko in kako lahko optimizem doprinese k zdravju – tudi v situaciji, v kateri se je ob izbruhu pandemije koronavirusa znašel ves svet.

Kako lahko v to sivino posvetimo?
Izraelski kralj je že pred 3000 leti zapisal: Veselo srce podarja zdravje! Govorimo torej o optimizmu. Tudi dandanes stroka spoznava in priznava, koliko resnice in modrosti je ve teh besedah. Optimizem je opisan kot stanje, ko človek na svet gleda z nekim upanjem, zaupanjem in ne glede na položaj pričakuje dober izid. To vsekakor ni nerealno, kajti optimizem ni nošenje rožnatih očal in zanikanje realnosti, niti naivnost. Gre za način razmišljanja, pri katerem realno ocenimo nastalo situacijo in obenem verjamemo, da bo naše vedenje, delovanje, držanje pravilom in sprejemanje ukrepov, tudi v smislu samoiniciativnosti, pripeljalo do dobrega razpleta. Torej optimisti si ne zatiskajo oči pred realnostjo, niti ne ignorirajo potencialno nevarnih situacij, kajti to je značilno za norost, ampak se optimisti  zavedajo problemov in jih tudi s svojimi idejami želijo zmanjšati na minimum. 

Kako optimizem vpliva na zdravje?
Narejenih je bilo precej raziskav o učinkih optimizma na fizično in psihično zdravje posameznika. Ljudje, ki razmišljajo optimistično, v povprečju živijo dlje, so bolj odporni, imajo manj zdravstvenih težav, bolje prenašajo stres in so redkeje nagnjeni k depresiji. Prav tako ob boleznih bolje okrevajo. Raziskave kažejo, da optimistične mame rojevajo bolj zdrave in težje dojenčke. Optimizem je koristen tudi v stresnih situacijah, saj nas spodbuja k akciji in iskanju ustvarjalnih rešitev, medtem ko ljudje, ki razmišljajo pesimistično, svoje cilje pogosteje opustijo in obupajo. 
Optimizem je do neke mere deden, zato nekateri menijo, da je dostopen le peščici ljudi. Na srečo pa ni tako, saj ima dednost pri optimizmu precej manjši vpliv kot mi sami. Optimističnega načina mišljenja se torej lahko naučimo in sami sebe preoblikujemo v optimiste. 
In verjamem, da je sedaj pravšnji čas, da delamo tudi na tem! 

Kako postati bolj optimistični?
Če želimo postati ali ostati optimistični, je pomembno, da svojo pozornost usmerimo tudi na pozitivne vidike svojega življenja in pričnemo izražati hvaležnost za tisto, kar je v našem življenju že ali še dobro.
Zelo koristno je tudi vedeti, kaj konkretno je tisto, kar nas pogosto spravlja v dobro voljo. Čeprav so v trenutnih razmerah pandemije s koronavirusom možnosti omejene, poiščimo tam, kjer imamo možnost – doma! Poiščimo možnosti igre z otroci, nadoknadi se lahko čas, ki ga sicer v običajnem ritmu sveta ni. Več je lahko skupnega ustvarjanja, kuhanja, pogovorov, petja, več razmisleka o vsemu, kar sicer drvi mimo nas. Pravijo, da je sedaj čas za vzgajanje, ne za razvajanje. Ne samo v oziru do otrok, pač pa tudi v medsebojnih odnosih. Čas učenja počasnega tempa, iznajdljivosti, strpnosti, prilagajanja, človečnosti. 

Zanimivo in pomembno je vedeti, da smo kot dojenčki in majhni otroci vsi že znali razmišljati optimistično. Bili smo polni upanja, prepričani vase in v svojo prihodnost. Znali smo se prepustiti trenutku, biti navdušeni in se veseliti življenja. Vse to smo na neki točki svojega življenja že obvladali. Poskusimo tudi sedaj! 

In morda v navdih tudi besede kralja Salomona: srce veselo daje dobro zdravilo. Ker zaenkrat zdravila za zdravljenja koronavirusa še ni, se poslužimo vsaj tega! Tega imamo in ga v tem trenutku še kako potrebujemo! Podarjajmo si ga; sebi in drugim, ter ostanimo zdravi!