ZANIMIVOSTI

Regres – boniteta ali pravica delodajalca?

Regres ni znesek, ki bi ga označili za boniteto, še manj privilegij za zaposlene. Gre namreč za zakonsko določbo. Zato delodajalec pri odločanju za njegovo izplačilo nikakor ni postavljen v situacijo ali/ali, saj je regres ena izmed pravic delavca.

V letu 2019 se je spremenila obdavčitev regresa, česar so se najbolj razveselili delavci. Država je namreč izplačilo regresa razbremenila dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Kolikšen naj bo regres?

Regres je namenjen je za letni dopust delavca in ne sme biti nižji od minimalne plače. To je natančno določeno v 131. členu Zakona o delovnih razmerjih in sicer, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini minimalne plače. Vsako leto se ta izplača delavcu do 30. junija.

Kako se določa pravica do regresa?

Delavcu pripada določen znesek regresa za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu. Poleg tega pa ima ta tudi pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov – ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas.

Izjeme pri izplačilu regresa

Izjema za višino izplačila je takrat, ko delavec ni zaposlen celo koledarsko leto. Posledično je upravičen do regresa v enakem deležu kot do dopusta – torej od začetka zaposlitve. Bolj natančno to pomeni pravico do regresa v višini 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pri čemer enako velja za delež letnega dopusta.  Ravno tako delavcu pripada sorazmerni delež regresa pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas.

Manjša posebnost je za uslužbence v javnem sektorju, saj so upravičeni do višine regresa skladno s plačilnim razredom, znotraj katerega so uvrščeni. Ravno tako pripada regres upokojencem, ki ga vsako leto izplačuje Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

Navsezadnje sta regres in letni dopust nerazdružljiva, medsebojno povezana. Prav tako mora biti regres izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. V primeru kršitev zakona pri izplačilu regresa za letni dopust se lahko delavec obrne na delovno inšpekcijo. Lahko pa sproži tudi individualni delovni spor (tožbo) zoper delodajalca pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih. Da bi se zapadle terjatve – v tem primeru regres – lahko izplačale, je potrebno vložiti tožbo še pred iztekom roka.

 

VIR: DATA.SI(DATA D.O.O.)FOTO: PIXABAY