Skrbijo me vrednosti krvnih jetrnih testov!
V lekarnah pogosto opažamo skrb ljudi zdravja njihovih jeter. Kar niti ne preseneča, če upoštevamo podatek, da je v zadnjih desetletjih prevalenca smrti zaradi bolezni jeter v mnogih državah precej narasla. Smrtnost zaradi bolezni jeter je tako marsikje že med petimi poglavitnimi vzroki prezgodnje smrti.
Stanje jeter lahko ocenimo preko jetrnih testov, s pomočjo katerih merimo koncentracijo faktorjev strjevanja krvi, koncentracijo albuminov in globulinov, koncentracijo bilirubina in encimske aktivnosti v serumu. Ti biokemični testi pa niso osnova pri postavitvi diagnoze, pač pa lahko predstavljajo pomembno dopolnilo ostalim klinično pomembnim metodam za ugotavljanje bolezenskih sprememb na jetrih, recimo ultrazvoku ali računalniški tomografiji. Potrebne pa so lahko celo bolj invazivne metode, recimo biopsija jeter, s katerimi lahko dokažemo morfološke spremembe jeter.
Rezultati prej omenjenih krvnih jetrnih testov lahko marsikdaj testiranca prestrašijo, ki potem išče razlago na različnih mestih. Dejstvo je, da je interpretacija teh testov precejšen izziv že za strokovnjaka, zato vam odsvetujem iskanje mnenj po spletu. Laična interpretacija lahko naredi precej škode, marsikdo pa išče pri tem tudi ekonomsko korist. Tudi farmacevti v lekarni vam pri interpretaciji ne moremo biti v pomembno korist. Razlog tiči predvsem v dejstvu, da ti testi niso visoko specifični, vrednost enega testa torej še ne določa diagnoze bolezni.
Celo pri napredovali jetrni bolezni so rezultati jetrnih testov lahko v mejah normale ali pa od tega le nekoliko odstopajo. Tudi pri odstopanju ne moremo natančno oceniti za kakšno stopnjo okvare gre, lahko so jetra celo povsem zdrava. Primer je recimo alanin aminotrasferaza (ALT) encim, ki ni prisoten samo v jetrih, pač pa se nahaja tudi v srčni, gladki in skeletni muskulaturi. Povišane vrednosti tako ne nakazujejo samo na bolezen jeter, pač pa so prisotne tudi ob srčnem infarktu ali miozitisu. Podobne velja za alkalno fosfatazo (AF), katere povišane vrednosti lahko nakazujejo na bolezen jeter, pa tudi bolezen kosti. Krivično bi bilo nekoga s povišano vrednostjo gama-glutamiltransferaze (GGT) označevati z alkoholikom, res pa je, da je vrednost GGT lahko dober pokazatelj umrljivosti pri zlorabljanju alkohola. Povišane vrednosti GGT lahko zaznamo tudi pri debelosti, vzrok pa so lahko tudi zdravila.
Večina zdravil se presnavlja preko jeter. Na ta način jih jetra spremenijo, običajno nastanejo neaktivni presnovki, ki se potem lažje izločijo iz telesa. Zmotno je prepričanje, da vsa zdravila obremenijo jetra ali jim celo škodujejo. Poznamo nekaj tako imenovanih hepatotoksičnih zdravil, ki lahko ob določenih pogojih jetrom škodujejo. V takih primerih zdravnik pred predpisom zdravila preveri jetrno funkcijo, ki jo tekom zdravljenja z zdravili tudi spremlja.
Med odraslo populacijo so naslednji trije dejavniki najpogosteje vzrok za bolezen jeter: prekomerno uživanje alkohola, kronični virusni hepatitis in debelost oziroma metabolni sindrom. Slednji pogosto pripelje do nealkoholne zamaščenosti jeter.
Večino bolezni jeter lahko preprečimo. Če bolezen dovolj zgodaj zaznamo lahko s spremembo življenjskega sloga in zdravili jetrno bolezen upočasnimo ali celo zaustavimo. Težavo predstavlja dejstvo, da poteka jetrna bolezen pogosto brez simptomov, približno polovica bolnikov s cirozo se namreč odkrije šele, ko so sprejeti v bolnišnico zaradi katerega od resnih zapletov napredovale bolezni. Opozorilni znaki jetrne bolezni so tiščanje pod desnim jetrnim lokom, srbež kože s spremljajočo utrujenostjo, razširjene žilice po koži trupa in rumena obarvanost kože.
Kaj lahko sami storimo za zdrava jetra? Priporočamo cepljenje proti hepatitisu (A, B) posameznikom z večjim tveganjem, recimo ob potovanju na področja v visoko prevalenco hepatitisa. Alkoholik mora prenehati uživati alkohol, drugače pa omejimo uživanje alkohola na zmerne količine. Bolnikom z nealkoholno zamaščenostjo jeter priporočamo zdrav življenjski slog, kar vključuje znižanje prekomerne telesne teže. To dosežemo z zmanjšanim vnosom hrane in rednim gibanjem. Zelo pomembno je tudi zdravljenje pridruženih bolezni, recimo sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka in povišanih maščob v krvi, kar zagotovimo s pravilnim in rednim jemanjem zdravil.
