Virusni hepatitisi
Virusni hepatitis je sistemska okužba s hepatotropnimi virusi, ki predvsem povzročajo vnetje jeter. Poznamo pet glavnih povzročiteljev: viruse hepatitisa A, B, C, D in E. Vsi lahko povzročajo akutni hepatitis, večina pa jih lahko povzroči tudi kronično obliko bolezni.
V primeru akutne okužbe se simptomi včasih sploh ne pojavijo ali pa opazimo neznačilne simptome, kot so splošno slabo počutje, utrujenost in oslabelost, siljenje na bruhanje, bruhanje, lahko driska, izguba teka in pogosto tiščeča bolečina pod desnim rebrnim lokom, lahko tudi gripi podobni simptomi s povišano telesno temperaturo, glavobolom ter bolečinami v mišicah in sklepih. Po štirih do desetih dneh se pojavi rumenica kože in sluznic (zlatenica). Seč se obarva temno, blato pa je bledo sivkasto. Poleg rumenice so lahko povečana in na otip rahlo boleča jetra ter nekoliko povečana vranica, povečane so lahko tudi bezgavke na vratu in drugod po telesu. Pojavita se lahko izrazita srbečica in rdeč izpuščaj na dlaneh.
V 0,1 % do 20 % primerov akutne oblike bolezni ob okužbi z enim od povzročiteljev virusnega hepatitisa (odvisno od povzročitelja) lahko pride do hitrega napredovanja bolezni v najhujši obliki, ki se kaže kot jetrna odpoved, ko je edina rešitev presaditev jeter. Ta, tako imenovani fulminantni potek akutnega hepatitisa, je v povprečju smrten pri 75 % do 80 % bolnikov. Pri akutni okužbi so možni tudi zapleti zunaj jeter, na primer v ožilju (vnetje žil), ledvicah (vnetje ledvičnih čašic) in drugod.
Po okužbi lahko glede na vrsto povzročitelja akutnega virusnega hepatitisa okuženi ozdravi in pridobi trajno imunost pred ponovno okužbo ali ostane kronično okužen. V tem primeru lahko zboli za kroničnim virusnim hepatitisom, ki lahko vodi v cirozo z dokončno odpovedjo delovanja jeter ali nastanek raka na jetrih.
Nekatere oblike virusnega hepatitisa so samoozdravljive, v nekaterih primerih je zdravljenje usmerjeno v blažitev simptomov, v nekaterih primerih pa ciljno usmerjeno na povzročitelja. Kadar uporabimo zdravila, ki neposredno delujejo na virus, največkrat zdravimo hujši potek bolezni (npr. akutnega hepatitisa B) ali skušamo preprečiti prehod akutne okužbe v kronično (npr. pri hepatitisu C).
V času zdravljenja virusnega hepatitisa bolnikom priporočamo počitek, uživanje zdrave uravnotežene prehrane, izogibanje alkoholu in drugim jetrom škodljivim snovem. Na tem mestu je treba poudariti, da tudi nekatera zdravila lahko škodujejo jetrom, posebno kadar se uporabljajo nepravilno, v mislih imamo predvsem prevelike odmerke ali prepogosto odmerjanje. Nekatera od teh zdravil je možno dobiti tudi brez recepta, zato je v primeru katere koli oblike hepatitisa treba pred nakupom katerega koli zdravila ali drugega izdelka, npr. iz zdravilnih rastlin ali prehranskega dopolnila, v lekarni preveriti, ali je zdravljenje s tem zdravilom oziroma izdelkom varno.
Dobra novica je, da je mogoče okužbo z virusnim hepatitisom preprečiti. Pri oblikah, ki se lahko prenašajo fekalno-oralno, preventiva vključuje dobro higieno ter uživanje dobro toplotno obdelane hrane in pijače. Previdnost velja predvsem ob potovanju v endemična, tropska in subtropska območja v državah s slabo higieno. Pri oblikah, ki se prenašajo z okuženo krvjo prek kože in sluznic ali s spolnimi odnosi, so potrebni ustrezni splošni previdnostni ukrepi v zdravstvu, uporaba čistega pribora za injiciranje (uporabniki drog) oziroma prebadanja kože (pirsing, tetoviranje) ter varni spolni odnosi (uporaba kondoma). Za preprečevanje virusnega hepatitisa imamo za nekatere oblike na voljo že tudi varna, učinkovita in imunogena cepiva, ki po popolnem režimu cepljenja omogočajo vseživljenjsko zaščito.
