Znojenje v poletnih mesecih
Le kdo ne pozna poletnih nevšečnosti s potenjem, ko znoj kar lije z nas? Prav nadležni so trenutki nenehnega brisanja čela; pa majice, ki s potnim madežem vidno nakazujejo pazdušni predel…
Zakaj pravzaprav prihaja do znojenja, kaj storiti ter kaj jesti in piti, da se bo telo lažje hladilo, bodo vprašanja, na katera bomo skozi prispevek poiskali odgovor!
Znojenje je hlajenje
Znojenje je fiziološki proces, ki je pri ljudeh nujno potreben za uravnavanje telesne temperature. Ko telo tvori znoj, opravlja svojo nalogo ohlajanja. Ko znoj izhlapeva s kože, namreč »vpije« toplotno energijo iz telesa in ga tako ohladi.
Žleze znojnice so nameščene povsod v koži. Z izločanjem telesnih tekočin, v katerih je mnogo presnovkov in tudi strupenih snovi, omogočajo izhlapevanje teh tekočin in tako kožo hladijo. Potenje je torej koristno in potrebno, a posebno v poletnih mesecih zna biti precej nadležno.
Človek na dan, ne da bi to opazil, odda približno do 1 litra znoja. Obilneje se znojimo v poletnih mesecih, kar je povezano z občutkom žeje in pitjem večjih količin tekočine. Znoj sam po sebi nima nobenega vonja. Šele, ko se mu pridružijo bakterije, ki se naravno pojavljajo na koži, nastane prepoznaven vonj po znoju. Posebne vonje lahko sprožijo tudi nekatere vrste hrane (čebula, česen, začimbe) določena zdravila in bolezni (sladkorna bolezen se izraža z vonjem po odstranjevanju laka za nohte – acetonu).
Potenje ni enako pri vseh
Na to, koliko in na katerem mestu se bomo potili vplivajo genetski dejavniki in predispozicija, ki odločata o številu znojnic in mestu nahajanja le teh.
Vsekakor pa na znojenje vplivajo tudi mnogi dejavniki: fizična aktivnost, podnebje, stres in strah, hormonske spremembe v puberteti, nosečnosti in menopavzi, presnovne bolezni, kot so sladkorna bolezen, ščitnična obolenja,.. Prav tako potenje izzovejo razvade kot so kava, nikotin, alkohol,…
Vročina in vlažen zrak sta neugodni kombinaciji
Če je zrak suh, znojenje učinkovito hladi organizem. V kolikor pa je okolje ne samo vroče, temveč tudi nasičeno z vlago, je ohlajanje z znojenjem znatno ovirano, saj se izparevanje znoja zelo upočasni. Ko organizem ne uspe oddati toplote, mu grozi nevarnost toplotnega udara, ki je lahko usoden. Zato se je potrebno zavedati, da visoke temperature in vlažen zrak niso primerni za aktivnosti. Kako velik vpliv ima zračna vlaga, pove podatek, da pomeni temperatura 35 °C pri 30-odstotni relativni vlažnosti zraka približno enak toplotni stres za telo kot temperatura 29 °C pri 90-odstotni relativni vlagi. Bodimo torej pozorni tudi na vlago!
Tudi hrana vpliva na potenje
Seveda se ob tem vprašamo, kaj naj jemo? Odgovor je precej okusen in morda smo na prilagojeno hrano v poletnih mesecih kar pozabili, čeprav so o tem imeli znanje in izkušnje že naši predniki, ki so vedeli, da je potrebno jesti hrano, ki hladi. Samo spomnimo se na tako imenovane »kmečke murke« – torej kumarice z jogurtom, kislim mlekom ali kislo smetano. Dober obrok za poletne dni. Na jedilniku se naj znajdejo tudi sadje in ostala zelenjava, saj vsebujejo veliko vode. Posebno hladilne so lubenice in melone. Tudi zelenjavne rižote in nasploh riž je v poletnih mesecih priporočljiv. Od vseh škrobnih živil je namreč najlažje prebavljiv in učinkuje hladilno. Meso v poletnih dneh uživajmo zmerno; sploh svinjina in suhe mesnine pa v večjih količina za poletje niso dobrodošla hrana, ker nas močno ogrevajo.
Kaj naj pijemo?
Na to vprašanje je odgovor osvežilen. Predvsem vodo in osvežilne napitke, ki naj niso prehladni. Bolje je namreč sobna temperatura, saj z vnosom primerne temperature, telesu ni potrebno energije, da jo ohladi. Če se zgledujemo po narodih, kjer je vroče podnebje in so zato prilagodili tudi način življenja, lahko kaj hitro ugotovimo, da nam ob obisku zmeraj ponudijo mlačen napitek (ponavadi zeliščni čaj) in nikoli ledeno mrzle pijače, čeprav je vročina neznosna. Primerna je tudi mineralna voda, saj vsebuje ogljikov dioksid, ki deluje osvežilno. Izogibajmo pa se alkoholnih pijač, saj delujejo diuretično in telesu odvedejo več vode. Kot mu jo dajo.
In če je potenje še vedno moteče?
Pričakovati, da se v poletnih mesecih ne bomo potili, je seveda nemogoče, pa tudi nerealno. To bi kazalo samo na to, da naše telo ne deluje normalno in nas ne ohlaja, kar bi lahko bilo tvegano.
Lahko pa posežemo po deodorantih ali antiperspirantih, ki nam lahko pomagajo.
Deodoranti ne preprečujejo znojenja, pač pa maskirajo telesni vonj ali zmanjšajo količino bakterij. Ponavadi vsebujejo aluminijeve in cinkove spojine (naravni kristalni deodoranti) ali izopropilni alkohol in odišavljena naravna olja. Nanesemo jih po umivanju. Pripravkov je ogromno, a izbirajte kvalitetne in preverjene.
Antiperspiranti preprečujejo znojenje. Najpogosteje se uporabljajo raztopine aluminijevih soli (aluminijev klorid heksahidrat). Nanašajo se na umito, suho kožo zvečer, ko so žleze lojnice manj aktivne.
Za preprečitev neprijetnega vonja je potrebno poskrbeti za osebno higieno, oblačila pa naj bodo zračna in iz naravnih materialov. Priporočljiva je uporaba pudrov, mila s klorheksidinom, pomagala pa naj bi tudi jedilna soda, ki absorbira neprijeten vonj in jo lahko posipamo pod pazduhe ali med prste.
Po vseh teh nasvetih, verjamem, potenje ne bi smelo biti več tako nadležno in nas ne bo oviralo pri aktivnostih poletnih dni.
