Ali je sosedova trava res bolj zelena?

Včasih kdo mimogrede navrže, da je v tujini vse, tudi lekarništvo, drugače, bolje. Pa je res? Bodisi zasebno, bodisi v okviru strokovnega izpopolnjevanja sem imel možnost spoznati delovanje lekarn različnih držav. V nadaljevanju predstavljam dve, kjer sem bil ali pa se vsaj skušal vživeti tudi v vlogo obiskovalca oziroma pacienta.

Pred leti so nam v okviru udeležbe na strokovnem srečanju omogočili obisk in spoznavanje delovanja ene izmed lekarn v Glasgowu. Ker spremljam strokovne novice iz angleško govorečih dežel, predvsem Združenega kraljestva in Združenih držav sem delovanje njiohovih lekarn kar dobro poznal. Že od prej sem tako vedel, da izvajajo poleg osnovne izdaje zdravil tudi druge storitve. Magistri farmacije, ki opravijo dodatno usposabljanje izvajajo preglede in svetovanja glede uporabe zdravil, v lekarnah pripravljajo individualne odmerke zdravil, nudijo posvetovanja o potovalni lekarni, ki vključujejo tudi kemoprofilakso in cepljenje, kar se vse izvaja neposredno v lekarni. Zaradi velike obremenitve osebnih zdravnikov so lekarniški farmacevti dobili možnost tudi predpisovanja zdravil za določene manjše zdravstvene težave.

V času, ko so nam predstavili delovanje lekarne, ki niti ni bila ne vem kako majhna, je bilo v njej kar nekaj farmacevtskih strokovnih delavcev, a le en magister farmacije z licenco. Ostali zaposleni so imeli nižjo farmacevtsko izobrazbo oziroma licence še niso pridobili. Tako ga je od časa do časa zmotil kateri od teh sodelavcev, mu pokazal seznam zdravil in odmerkov pacienta. Magister je seznam pregledal in, če je bilo vse v redu, izdajo odobril. Pojasnil nam je, da pacienti ne dvignejo zdravil takoj v lekarni, pač pa se morajo po njih vrniti čez čas. V tem času jih farmacevtsko osebje pripravi, magister farmacije pa pred izdajo mora le to pregledati in odobriti. Pri nas zdravila pacient prejme takoj in to vedno iz rok magistra farmacije, ki mu lahko tudi postavi vprašanje, če ga kaj glede zdravljenja z zdravilom zanima. Le občasno, ko gre za kakšno redko zdravilo ali ko moramo zdravilo v lekarni izdelati se mora ponj vrniti čez čas.

Drug primer je iz Združenih držav, ko sem bil v vlogi pacienta. Na oddihu se mi je pojavil herpes na ustnicah, zato sem poiskal pomoč v lekarni v Los Angelesu. Dejansko pomoči nisem bil deležen, pač pa sem si moral pomagati sam. Obiskal sem namreč lekarno v okviru trgovskega centra, kjer del njegove površine zasedajo samopostrežne lekarniške police, namenjene izdelkom (zdravila, prehranska dopolnila, medicinski pripomočki, kozmetika). Na voljo ni nikogar, katerega bi lahko prosil za nasvet. V kotu lekarne je sicer del, kjer lahko pozvoniš farmacevtu, če imaš predpisana zdravila na recept. Kar se tiče samozdravljenja se moraš pač znajti sam. Tudi plačilo izvedeš na navadni blagajni trgovskega centra, kjer ti seveda noben nič ne svetuje ali pojasni. Sam sem se kar znašel, a verjamem da bi marsikdo, tudi če dobro obvlada angleški jezik, imel pri iskanju in izbiri ustreznega izdelka nemalo težav. Najbolj priljubljen spletni prevajalnik namreč besedno zvezo »herpes na ustnicah« v angleščino prevede kot »herpes on the lips«, dejansko pa moraš iskati izdelek namenjen zdravljenju stanja, ki ga angleško opisujemo s »cold sores«. Kako zelo drugače od situacije pri nas, ko je v lekarni za svetovanje glede samozdravljenja vedno na voljo farmacevtski tehnik ali celo magister farmacije.

Še vedno sem prepričan, da premore lekarništvo zahodnega sveta veliko pristopov vrednih posnemanja, a vse ni zlato, kar se sveti. Nekatere rešitve in pristopi pri nas so boljši, in bi jih bilo napak opustiti.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Bojan Madjar, mag. farm. spec.