Antioksidanti
Hrano, ki jo zaužijemo, mora organizem preko metabolizma spremeniti v energijo, ki jo potrebujemo za življenje. Ta proces izdelave energije se imenuje oksidacija in zanjo je nujno potreben kisik. V isti kemijski reakciji pa nastajajo tudi škodljivi produkti kot stranski učinek oksidacije oziroma porabe kisika. Nastajajo prosti radikali, ki so zelo reaktivne molekule in s svojo aktivnostjo poškodujejo celice. Največkrat povzročajo oksidativne spremembe lipidov (maščob), proteinov (beljakovin) in DNK (deoksiribonukleinska kislina, ki je celična dedna snov in se nahaja v jedru vsake celice). Vzroki za nastajanje prostih radikalov so lahko tudi zunanji vplivi, npr. UV-žarki, onesnaženost zraka in hrane, zdravila, cigaretni dim,… Ocenili so, da vsaka celica doživi do deset tisoč napadov prostih radikalov na dan. Zaradi stalnega, uničujočega vpliva prostih radikalov se kopičijo okvare celic. Tkiva se pričnejo starostno spreminjati. Nenadzorovano aktivnost prostih radikalov so povezali z nastankom mnogih obolenj: bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, artritis, težave z vidom, Alzheimerjeva bolezen in druge degenerativne bolezni možgan, avtoimune bolezni, prezgodnje staranje,…
Pred prostimi radikali se organizem brani z lastnimi varovalnimi sistemi. Če v telesu ne bi obstajali naravni antioksidacijski mehanizmi, bi prosti radikali telo uničili v enem samem dnevu. S staranjem pa se večina teh funkcij organizma zmanjša in tvorba lastnih antioksidativnih snovi upada. Tako je organizem vedno bolj podvržen delovanju prostih radikalov. Stres, povečana telesna aktivnost, delo in napetost dodatno povečajo porabo kisika v celicah, s tem pa tudi količino prostih radikalov. Dodatni prosti radikali preplavijo naše telo v takšnih količinah, da telo več ne zmore vzpostaviti zadostne antioksidacijske obrambe pred njimi. In tukaj nastopi naša dolžnost, da poskrbimo zase….
Obstajajo antioksidanti, ki pokrijejo primanjkljaj. Antioksidanti ali lovilci prostih radikalov so hranila, ki se bojujejo s prostimi radikali ter tako dokazano varujejo pred rakom in pred drugimi obolenji, izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in celo upočasnjujejo proces staranja. Antioksidanti, ki jih pogosto proučujejo in katerim je namenjeno največ pozornosti, so: vitamin C, vitamin E, betakaroten, flavonoidi, resveratrol, koencim Q10, antociani, likopen, glutation ter minerali, kot so selen, cink, baker, magnezij, železo in krom. Zelo veliko antioksidantov je v rastlinski hrani, dobimo jih tudi v hrani iz morja (npr. alge), nekaj pa tudi v hrani živalskega izvora. Živila bogata z antioksidanti so: rdeče grozdje, avokado, beluši, blitva, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula (še posebej rdeča in močna), česen, borovnice, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatov orešček, nageljnove žbice, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče,..
Vsekakor je bolje zaužiti antioksidante iz naravnih virov, torej preko raznovrstne prehrane! Vendar pa se dodatkom pripravkov v današnjem času, ko je prehrana velikokrat neuravnotežena, skorajda ne moremo izogniti in so dobrodošli pri ohranjanju zdravja. Vendar bodimo pozorni: majhne količine, podobne tistim, ki se uporabljajo v vsakdanjem vnosu hrane ali odmerki, ki ne presegajo dnevno priporočene doze, koristijo zdravju, medtem ko veliki odmerki antioksidantov delujejo nasprotno – torej povečujejo tveganje za oksidativne procese in tako prej pospešijo kakor pa upočasnijo patofiziološke procese. Nasveti, kdaj poseči po antioksidantih in v kakšnih odmerkih, se razlikujejo pri vsakem posamezniku; glede na njegovo zdravstveno stanje, zdravila, ki jih jemlje, prehrano, starost,… Zato svetujem, da se za nakup pripravkov odločate v lekarni, kjer bo dodan tudi nasvet farmacevta, ki bo dobrodošla popotnica k varni in učinkoviti uporabi!
Vsekakor pa si prizadevajmo za zdrav način življenja in nikar ne pretiravajmo! Kajti zgolj jemanje antioksidantov v prevelikih količinah zagotovo ni krajša pot do vzdrževanja zdravja!
VIR: TOČKA ZDRAVJA – AVTOR: Polonca Fiala Novak, mag.farm. – FOTO: PIXABAY
